Jedro

Ker tožnica ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil, ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Območna geodetska uprava Ljubljana (prvostopni organ) je z izpodbijano odločbo, izdano v ponovnem postopku, odločila, da so v k.o. A. urejene: (a) meje med parcelo 620/5 ter sosednjimi parcelami 620/4, 621/2, 629, 620/2, 640/2, 1781/1, 620/6, 716/4, 714, 769, 779/1, (b) meji med parcelo 620/2 ter sosednjima parcelama 1781/1, 620/6, (c) meji med parcelo 620/6 ter sosednjima parcelama 640/2, 714, (č) del meje med parcelo 620/4 ter sosednjima parcelama 621/2, 779/1, (d) del mej med parcelo 629 ter sosednjima parcelama 621/2, 620/2, (e) dela mej med parcelo 640/2 ter sosednjima parcelama 1781/1, 620/2, (f) dela mej med parcelo 620/6 ter sosednjima parcelama 1781/1, 716/4, (g) dela mej med parcelo 714 ter sosednjima parcelama 769, 716/4, (h) del meje med parcelo 779/1 ter sosednjo parcelo 769 (v 1. točki izreka), da je del meje med parcelo 620/5 ter sosednjo parcelo 714 v k.o. A. izravnan, da meje med navedenimi parcelami potekalo po zemljiško katastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu in so označene poudarjeno (v 2. točki izreka), da se v postopku spremembe vrste rabe ugotovi novo stanje, kot sledi: 620/5 stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje (v 3. točki izreka) in ugotovila, da stroškov postopka ni bilo (v 4. točki izreka). Prvostopni organ v obrazložitvi navaja, da je B.B. 19. 6. 2007 vložila zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje, izravnavo meje in spremembo vrste rabe za parcelo 620/5 v k.o. A. Dalje navaja, da je v zadevi že odločil z odločbo z dne 5. 8. 2008, ki pa je bila v pritožbenem postopku z odločbo z dne 27. 3. 2009 odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovni postopek. Navaja, da je bil postopek ureditve meje, izravnave meje in spremembe vrste rabe začet po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02 – SPZ in 47/06 – ZEN, ZENDMPE), kar je razvidno iz zahteve stranke, ki jo je dne 23. 11. 2006 dala geodetskemu podjetju in je sestavni del elaborata; zato se skladno s 162. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 odl. US, ZEN) postopek vodi in zaključi po določbah ZENDMPE. Organ dalje navaja, da je bil zahtevi priložen elaborat, ki ga je po določbah ZENDMPE in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04, Pravilnik), izdelalo geodetsko podjetje C. d.o.o., ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev, elaborat pa je potrdil odgovorni geodet D.D. Po določbi 15. člena ZENDMPE se meje v upravnem postopku ureditve meje urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra. Organ dalje navaja osebe, ki so kot stranke sodelovale v postopku, med drugim za parcelo št. 779/1 navaja, da so bili to E.E., tožnica in F.F. Po preizkusu zahteve v skladu s 25. in 56. členom ZENDMPE organ ni zavrnil oziroma zavrgel zahteve. Dalje navaja, da so pisne izjave na podlagi 26. člena ZENDMPE, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, podali vsi v postopku sodelujoči lastniki parcel, razen E.E., tožnica, F.F., G.G. ter Občina Ivančna Gorica. Tem so bile poslane izjave o strinjanju z mejami, postavljenimi na mejni obravnavi; Občina Ivančna Gorica in E.E. sta vrnila podpisani izjavi, iz katerih je razbrati, da se strinjata z mejami, kot so bile postavljene na mejni obravnavi. Meja med parcelo 620/5 v lasti B.B. in parcelama 779/1 (v solasti E.E., tožnice in F.F.) in 620/6 (v lasti G.G.) pa je tudi po ustni obravnavi ostala sporna, saj se lastnik parcele 620/6 ter solastnika parcele 779/1 tožnica in F.F. ustne obravnave niso udeležili. Organ je zato v skladu z 29. členom ZENDMPE pozval navedene lastnike, naj v 30 dneh po prejemu poziva sprožijo sodni postopek ureditve meje. Ker pozvani lastniki sodnega postopka v postavljenem roku niso sprožili, se po določbi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE šteje, da soglašajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Organ dalje navaja, da je na podlagi urejenih mej parcel geodetsko podjetje izvedlo izravnavo meje med parcelami, kot izhaja iz izreka odločbe; izravnava se je izvedla na podlagi sporazuma vseh lastnikov parcel in je v skladu s 56. členom ZENDMPE. Postopek spremembe vrste rabe je geodetsko podjetje izvedlo na parceli 620/5 v skladu s 94. členom ZENDMPE in z določili Pravilnika o vodenju vrst rabe v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82). V postopku spremembe vrste rabe je bila na parceli 620/5 izmerjena stanovanjska stavba z gospodarskim poslopjem.

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopni organ) pa je z odločbo z dne 3. 7. 2009 zavrnilo pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo prvostopnega organa. Drugostopni organ se z odločitvijo in razlogi prvostopnega organa strinja. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice pa navaja, da se v upravnem postopku ureditve meje, ki sledi mejni obravnavi, ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje je možno dokazovati le v sodnem postopku; tako ima tožnica, ne glede na ugotovitve poteka katastrske meje v upravnem postopku ureditve meje, še vedno možnost, da mejo uredi drugače v sodnem postopku; v primeru, da bo v sodnem postopku ugotovljena drugačna meja, bo lahko tožnica na podlagi pravnomočne sodne odločbe zahtevala spremembo poteka meje v zemljiškem katastru. V zvezi z nadaljnjimi pritožbenimi navedbami tožnice drugostopni organ še navaja, da je prvostopni organ z vpogledom v zemljiško knjigo ugotovil, da so kot solastniki parcele št. 779/1 vpisani E.E., F.F. in tožnica ter je, glede na dejstvo, da gre za javno knjigo, ki jo vodi zemljiško knjižno sodišče, ter je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o stvarnih pravicah na nepremičninah, bil dolžan uporabiti podatke o lastništvu, kot jih izkazuje zemljiška knjiga, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice v zvezi s spornostjo lastništva navedene parcele. Če tožnica razpolaga z listinami, ki so lahko podlaga za vpis posamezne pravice v zemljiško knjigo, mora pri zemljiškoknjižnem sodišču sama sprožiti ustrezne postopke za vpis pravic v njeno korist. Tožnica v tožbi navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana v postopku, ki je bil začet na zahtevo B.B. za ureditev meje, izravnavo meje in spremembo vrste rabe. Navaja, da je družina predlagateljice parcelo št. 620/5 kupila pred mnogimi leti in da ji je takratni kupec pokazal mejnike ter je svojo parcelo ogradil. Tožnica želi, naj meja tudi v bodoče ostane tako ter ne priznava nobenih sprememb. Parcela št. 779/1 mora imeti isto lego, isto površino in isto služnostno pot, kot leta 1939, ko sta jo prevzela njena starša. Biti pa mora ta parcela vsa v njeni lasti. Meni, da E.E. ne more biti solastnik parcele, saj se je njena sestra H.H. vsej lastnini odpovedala, pod pogojem, da tožnica skrbi za mamo. Prav tako bi ne mogel biti solastnik parcele njen oče, ki je pogrešan. Na sodišče je že poslala potrdilo, da je svoji sestri dala doto, ter mamino lastnoročno oporoko, s katero jo je le-ta postavila kot edinega dediča, vendar ji ni uspelo spremeniti lastninskega stanja, kot izhaja iz zemljiške knjige. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Meni pa tudi, da bi ji morala B.B. in tudi drugi, ki so sokrivi za to, s čemer se ne strinja, plačati znesek 5.000,00 EUR za stroške in porabljen čas.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Sodišče je tožbo kot strankam z interesom posredovalo v odgovor tudi osebam, ki so bile stranke v upravnem postopku. Na tožbo je odgovorila B.B. Prereka tožbene navedbe ter pritrjuje izpodbijani odločbi prvostopnega organa kot pravilni in zakoniti. Glede navedb tožnice o nepravilnem lastninskem stanju parcele št. 779/1 pa navaja, da so za ta upravni spor nerelevantne. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožnica izpodbija odločbo geodetskega organa, s katero je ta v ponovnem postopku odločil o ureditvi mej, med drugim o ureditvi meje oziroma dela meje parcele št. 779/1 (v solasti tožnice) s sosednjimi parcelami št. 620/5, 620/4 in 769, o izravnavi meje med parcelo št. 620/5 in parcelo št. 714 ter o spremembi vrste rabe parcele št. 620/5, vse k.o. A. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločbo izdal po postopku, ki ga ureja ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 - SPZ), glede na določbo 162. člena ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US), po kateri se geodetske storitve ter postopki urejanja in spreminjanja mej zemljiških parcel ter postopki evidentiranja podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb in evidentiranje njihovih sprememb, ki so se začeli po določbah ZENDMPE in glede katerih je ob uveljavitvi ZEN postopek v teku oziroma je že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZENDMPE ter ob tem, ko iz elaborata izhaja, da je geodetsko podjetje zahtevo za geodetsko storitev prejelo 23. 11. 2006, to je pred dnem, ko se je začel uporabljati ZEN (tj. 24. 11. 2006). Takemu postopanju kot pravilnemu sodišče pritrjuje. Iz izpodbijane odločbe dalje izhaja, da je organ v skladu s 25. členom ZENDMPE preizkusil zahtevo za ureditev mej ter ni našel razloga za njeno zavrženje ali zavrnitev; da je na podlagi 26. člena tega zakona pozval lastnike parcel, katerih meje so se urejale, k izjavi o strinjanju s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi; da je na podlagi 27. člena tega zakona nato na ustno obravnavo vabil lastnike parcel, ki niso podali izjave o strinjanju s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi; da je na podlagi 29. člena tega zakona, lastnike, ki niso podali izjave, da se strinjajo s potekom meje, označene na mejni obravnavi, pozval k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje in da je po ugotovitvi, da noben tak sodni postopek ni bil sprožen, na podlagi 32. člena ZENDMPE izdal izpodbijano odločbo. Tožnica, za katero iz izpodbijane odločbe oz. spisne dokumentacije izhaja, da ni bila navzoča niti na mejni obravnavi, da je organu posredovala izjavo o nestrinjanju z mejo, kot je bila označena na mejni obravnavi (iz razloga, ker ne pristaja na novo mejo oziroma drugačno od tiste iz l. 1939), da ni bila navzoča niti na ustni obravnavi in da ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, v tožbi niti ne zatrjuje, da bi ne bila pravilno vabljena na mejno obravnavo, na ustno obravnavo oziroma k sprožitvi sodnega postopka ureditve meje ali da bi sodni postopek sprožila, in nobenih kršitev pri navedenem postopanju organa sodišče tudi ne ugotavlja po pregledu spisne dokumentacije. Tožnica v tožbi zgolj nasprotuje meji, drugačni od tiste, vzpostavljene v naravi leta 1939. S takimi tožbenimi navedbami pa tožnica ne more biti uspešna. Iz spisne dokumentacije sicer izhaja, kot že navedeno, da se je tako opredelila tudi v postopku v izjavi, ki jo je podala na vabilo organa k izjavi o strinjanju z ureditvijo meje. Vendar ker ni v postopku ne zatrjevala ne izkazovala, da bi na mejni obravnavi označena meja in nato prikazana v elaboratu, odstopala od katastrske meje in ker tudi ni sprožila sodnega postopka ureditve meje, če se s takim potekom meje ni strinjala, zaradi česar je organ na podlagi 5. odstavka 29. člena ZENDMPE mogel šteti, da tožnica soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na mejni obravnavi, po presoji sodišča z odločbo, s katero je organ nato mejo tudi tako uredil (32. člen ZENDMPE), ni bilo poseženo v tožničine pravice oziroma pravne koristi.

Sodišče kot neutemeljeno zavrača tudi tožbeno navedbo tožnice, da bi morala biti parcela št. 779/1 v njeni izključni lasti, saj je prvostopni organ v postopku moral upoštevati kot njene lastnike osebe, vpisane pri tej nepremičnini v zemljiški knjigi (12. člen ZENDMPE). Kolikor pa tožnica meni, da bi v predmetnem postopku ureditve meje mogla izposlovati lastninsko stanje, kot ga v zvezi s to parcelo zatrjuje, pa ji sodišče odgovarja, enako kot drugostopni organ, da bi za to morala začeti druge ustrezne sodne postopke.

Sodišče še dodaja, da povrnitev stroškov v zvezi s postopkom upravnega spora pripada le tožniku, ki s tožbo uspe (25. člen ZUS-1), povrnitve drugih stroškov pa se v postopku upravnega spora niti ne more uveljavljati.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 odl. US, 107/09 odl. US, 62/2010, ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.