Up-79/01

5. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B B., obeh iz Ž. ob Z. na seji senata dne 5. novembra 2001 sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper:

Obrazložitev

1.Pritožnika z ustavno pritožbo izpodbijata pravnomočno sodbo, s katero sta bila spoznana za kriva storitve kaznivega dejanja razžalitve po prvem odstavku 169. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ). Izrečena jima je bila pogojna obsodba, v okviru katere jima je sodišče določilo denarno kazen in preizkusno dobo enega leta.V plačilo je bilo pritožnikoma naloženo tudi plačilo stroškov kazenskega postopka.

2.V ustavni pritožbi pritožnika navajata, da je prvostopenjska sodba krivična, temeljila naj bi na namišljeni izjavi zasebne tožilke in na pričanju "nagovorjenih" prič. Dejansko naj bi bila situacija drugačna, saj naj bi zasebna tožilka bila tista, ki je tepla obdolženko po glavi, ta pa zaradi osebnih telesnih težav, kot navaja v ustavni pritožbi, ni mogla priti do zdravnika.

Vložila naj bi pravočasno pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrglo (pravilno: zavrnilo) in potrdilo izpodbijano prvostopenjsko sodbo. Zoper takšno, drugostopenjsko odločitev naj bi že dne 7. 6. 2000 vložila "ugovor". Kljub temu naj bi jima prvostopenjsko sodišče poslalo poziv z dne 1. 6. 2000 za plačilo povprečnine.Tudi zoper takšno "krivično terjatev" naj bi dne 14. 6. 2000 vložila pravočasno pritožbo. Dne 11. 10. 2000 pa naj bi pritožnika prejela predlog za izvršbo oziroma sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 2000/10875 z dne 4. 10. 2000. Pritožnika sta, kot navajata, dne 16. 10. 2000 vložila ugovor oziroma pritožbo, od meseca novembra 2000 dalje pa jima pri ZPIZ mesečno odtegujejo 12 000 SIT. Pritožnika menita, da je ustavna pritožba (glede na to, da sta v zadevi II K 59/98 vseskozi vlagala vsa pravna sredstva) pravočasna in zato predlagata razveljavitev izpodbijanih odločb, ustavitev rubeža in povrnitev vsega, kar naj bi jima bilo neupravičeno zarubljeno.

3.Po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Ustavna pritožba se vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člen ZUstS).

4.Sodba Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 160/2000 z dne 18. 5. 2000 je bila pritožnikoma vročena najkasneje dne 7. 6. 2000, ko sta, kot navajata, vložila "ugovor". Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru št. I 2000/10875 z dne 4. 10. 2000 pa je bil pritožnikoma vročen najkasneje 16. 10. 2000, ko sta zoper njega vložila ugovor oziroma pritožbo. Ustavna pritožba, vložena dne 2. 3. 2001, je torej prepozna. Ker je ena od procesnih predpostavk za dopustnost ustavne pritožbe njena pravočasnost, ki pa v konkretnem primeru ni podana, pritožnika pa tudi nista predlagala obravnave po roku (tretji odstavek 52. člena ZUstS), je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata:

dr. Mirjam Škrk