Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
_Odločitev sodišča prve stopnje_
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke (v nadaljevanju toženka) zoper 1., 2. in 3. točko izreka sklepa o začasni odredbi z dne 27. 6. 2023 (I. točka izreka sklepa). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločitev (II. točka izreka sklepa).
_Povzetek pritožbenih navedb_
2. Toženka zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da zavrne predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnikov), oziroma podredno, odločitev sodišča prve stopnje razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi odločilo napačno, saj niso podani pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe. Toženka je v ugovoru zoper sklep o začasni odredbi predlagala izvedbo dokazov in naroka. Izrecno graja oceno sodišča prve stopnje, da so prednatisnjene in tipske izjave prič, ki so jih predložili tožniki, verodostojne, ker da naj toženka ne bi navedla nobenega utemeljenega razloga glede dokazne vrednosti pisnih izjav. Toženka je ustrezno obrazložila svoj predlog za izvedbo zaslišanja prič. Z zaslišanjem bi bilo mogoče ugotoviti, da niti peti tožnik niti njegove poslovne stranke niso moteni pri dostopu do prostorov tožnikov. Tudi postopek za izdajo začasne odredbe je kontradiktoren postopek. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pogoj verjetnosti izkazan, so napačne. Ključno je dejstvo, da dostop do industrijske cone nikoli ni bil povsem neomejen, kot sedaj prikazuje peti tožnik. Graja tudi ugotovitve sodišča prve stopnje glede obstoja težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode. Napačna je tudi odločitev sodišča prve stopnje glede škode, ki bi tožniku lahko nastala zaradi izgube ugleda dobrega imena itd. Nasprotuje tudi odločitvi sodišča prve stopnje glede višine denarne kazni, ki ji je bila izrečena za primer, da ne bi sledila izdani začasni odredbi.
3. Tožniki so na pritožbo odgovorili in predlagajo njeno zavrnitev.
_Presoja utemeljenosti pritožbe_
4. Sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti, zato izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje (drugi odstavek 213. člena ZPP). Vendar mora tudi v okviru standarda verjetnosti upoštevati temeljno načelo kontradiktornosti, ki je izraženo v 5. členu ZPP. Vsaka stranka ima v pravdnem postopku pravico navajati dejstva in predlagati dokaze zanje.
5. Toženka v ugovoru vztraja, da ne onemogoča prehoda tožnikom in njihovim poslovnim partnerjem. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o zavrnitvi ugovora v zvezi s prerekanim dejstvom oprlo zgolj na pisne dokaze, med drugim tudi na pisne izjave prič. Navedlo je, da glede tega, da te nimajo dokazne vrednosti, tožena stranka ni navedla nobenega utemeljenega razloga. Ni pa izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem prič. Dokazne predloge, s katerimi je torej dolžnica poskušala dokazati, da ne omogoča prehoda, je zavrnilo. Višje sodišče pojasnjuje, da sodišče prve stopnje sicer ni dolžno izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že ugotovljeno, ne sme pa zavrniti izvedbe nekega dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem1. Takšno sklepanje sodišča prve stopnje predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno, ki tudi v postopku odločanja o začasni odredbi ni dovoljena. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
6. Že zaradi navedene kršitve je bilo treba izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v celoti razveljaviti. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče tako ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbi zoper sklep o začasni odredbi niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).
7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1 Povzeto po A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga str. 56.