Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep I Kp 39601/2024, enako tudi ,

ECLI:SI:VSCE:2024:I.KP.39601.2024 Kazenski oddelek

podaljšanje pripora begosumnost ponovitvena nevarnost motiv
Višje sodišče v Celju
10. julij 2024
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Glede na to, da tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi bil obdolženec v težki osebno družinski situaciji in da ima nujno potrebo po boljši službi, s katero bi lahko preživljal svojo ožjo in širšo družino, je vsekakor na mestu zaključek, da finančna korist, ki jo prinaša izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj, nedvomno predstavlja močan motiv zato, da bi obdolženec očitano mu kaznivo dejanje ponovil.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se zoper obdolženca A. A. pripor podaljša iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper ta sklep se pritožuje obdolženčev zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega zakona, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter drugih kršitev določb kazenskega postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj, saj je pritožbeno sodišče v nasprotju s pritožbenimi navedbami ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno, prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo danost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za njegovo begosumnost in ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora, v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije.

5. Glede utemeljenega suma je sodišče prve stopnje ugotovilo, da le-ta izhaja iz dosedaj zbranega dokaznega gradiva v predkazenskem postopku, predvsem dosedanjih ugotovitev policistov, pridobljenih listin in zaslišanj tujcev v okviru nujnih preiskovalnih dejanj, vsebino teh dokazov pa je tudi povzelo v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje iz dokazov pridobljenih tekom predkazenskega postopka izhaja, da je obdolženi 5. 6. 2024 vozil osebno vozilo Audi A4 z italijanskimi registrskimi tablicami, v katerem je prevažal 9 državljanov Turčije, ki niso posedovali veljavnih listin za vstop v Slovenijo, od katerih so bile štiri osebe mladoletne, pri čemer je na sopotnikovem sedežu sedela tujka z otrokom v naročju, na zadnjih sedežih pa preostali tujci, ki so bili pri tem nepripeti. Te tujce je obdolženi prevzel na točno določeni lokaciji v Zagrebu, skladno z navodili in usmeritvami neznanega člana hudodelske združbe. Ob takih ugotovitvah in dokazih je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je kljub navedbam obdolženca pred preiskovalnim sodnikom, da je bil preko kontakta z neznano osebo, ki mu je ponudila službo šoferja, zaveden do te mere, da se ni zavedal, da počne nekaj, kar je v nasprotju z zakonom in kar je prepovedano ter da izvršuje kaznivo dejanje, verjetnost, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, še vedno večja od verjetnosti, da ga ni storil, kar je tudi prepričljivo obrazložilo v zadnjem odstavku na peti strani in prvem odstavku na šesti strani izpodbijanega sklepa. Ker zagovornik tudi v pritožbenih navedbah v zvezi izkazanostjo utemeljenega suma ne izraža nobenih pomislekov, v predmetni zadevi ni nobenega dvoma, da je utemeljen sum obdolžencu očitane storitve kaznivega dejanja izkazan.

6. Zagovornik namreč v pritožbenih navedbah vztraja pri trditvah, ki jih je že podal v odgovoru na predlog tožilstva za podaljšanje pripora, in sicer da v predmetni zadevi nista izkazana priporna razloga begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti ter da pripor zoper obdolženca ni neizogibno potreben. Vztrajanje pri takih stališčih pa je po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno, saj je sodišče prve stopnje navedlo jasne, razumljive in prepričljive razloge tako glede obstoja ponovitvene nevarnosti, kot tudi glede pripornega razloga begosumnosti.

7. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje na realno in konkretno ponovitveno nevarnost kažejo tako objektivne kot tudi subjektivne okoliščine. Pri tem je kot objektivne okoliščine upoštevalo težo kaznivega dejanja ter način in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno in izpostavilo, da gre za eno hujših kaznivih dejanj, za katerega je predpisana kazen zapora od 3 do 15 let in denarna kazen, da naj bi obdolženec sodeloval pri spravljanju kar devetih tujcev v evropske države, pri čemer je sodeloval v okviru hudodelske združbe z očitno izurjenimi tihotapci ter iz koristoljubja, da bi si pridobil finančna sredstva za življenje, kar je zagotovo motiv za ponovitev dejanja. Kot subjektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti je sodišče prve stopnje izpostavilo negativne osebne lastnosti obdolženca, ki naj bi dejanje storil iz koristoljubnosti, pri izvršitvi dejanja pa pokazal veliko mero vztrajnosti in trdne odločenosti, saj ga tudi zavedanje tveganja, da je lahko pri tem vsak čas zaloten s strani policije, ni odvrnilo od prepovedanega ravnanja. Nadalje je sodišče prve stopnje poudarilo, da se je obdolženec na dejanje dobro pripravil, saj je v Slovenijo prišel iz Italije s svojim vozilom. To, da je v njem prevažal kar 9 tujcev, pa kaže na njegovo nespoštovanje pravnih norm in pravnega reda, medtem ko okoliščina, da je brez zaposlitve in vrednejšega premoženja, utemeljuje sklepanje, da si finančna sredstva za življenje pridobiva s kriminalno dejavnostjo in je povezan z ljudmi, ki organizirajo in izvajajo ilegalne prehode tujcev iz Turčije preko Balkana v države EU. Sodišče prve stopnje pri tem ni spregledalo navedb obrambe, da obdolženec do sedaj ni bil kaznovan zaradi kaznivih dejanj in da tudi ni v drugem kazenskem postopku, vendar je ob upoštevanju, da se mu očita izvršitev kaznivega dejanja v hudodelski združbi, pravilno ocenilo, da še vedno izkazuje resno in konkretno nevarnost, da bo v primeru izpustitve na prostost s tovrstno kriminalno dejavnostjo tudi nadaljeval. 8. Pritožbeno vztrajanje pri stališču, da okoliščine storitve kaznivega dejanja kažejo na nizko stopnjo krivde obdolženca, ki storitev odkrito in močno obžaluje ter da ni bil obdolženec tisti, ki naj bi izkoriščal življenjsko stisko oseb, ki jih je prevažal, temveč je bil tudi sam žrtev zlorabe s strani hudodelske združbe, ki je močno izkoristila njegovo nujno potrebo po boljši službi, s katero bi lahko preživljal svojo ožjo in širšo družino, ne omaja prepričljivosti zaključkov o obstoju ponovitvene nevarnosti, pri čemer se je o trditvah glede nezavedanja protipravnosti svojega ravnanja in izkoriščenosti s strani hudodelske združbe, v zadostni meri opredelilo že sodišče prve stopnje (kar bo sicer predmet podrobnejše presoje po izvedenem dokaznem postopku).

9. Glede na razloge, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj utemeljenega suma oziroma poudarilo okoliščine izvršitve kaznivega dejanja, pa so brez osnove tudi pritožbeni očitki, da je sodišče obdolžencu dokazno popolnoma nepodprto očitalo sodelovanje v hudodelski združbi, veliko mero vztrajnosti in koristoljubje ter zatrjevanje, da obdolženec od kaznivega dejanja ni imel prav nobene koristi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da so tujci za pot iz Turčije morali plačati visoke zneske ter da je izkustveno pričakovati, da bi del teh zneskov pripadel tudi obdolžencu kot članu kriminalne združbe. Glede na to, da tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da naj bi bil obdolženec v težki osebno družinski situaciji in da ima nujno potrebo po boljši službi, s katero bi lahko preživljal svojo ožjo in širšo družino, je vsekakor na mestu zaključek, da finančna korist, ki jo prinaša izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj, nedvomno predstavlja močan motiv zato, da bi obdolženec očitano mu kaznivo dejanje ponovil. 10. V okviru presoje pripornega razloge begosumnosti je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je obdolženi državljan Romunije, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče ter da začasno biva v Italiji, medtem ko ga na ozemlje Republike Slovenije ne veže prav nobena okoliščina, ne zaposlitev, ne bivališče, ne družina ali karkoli drugega, na podlagi česar bi bilo mogoče trditi, da obdolženec ne bi imel interesa zapustiti ozemlja Republike Slovenije z namenom izogniti se predmetnemu kazenskemu postopku. Čeprav drži, da je obdolženec državljan države članice EU in da ima stalno prebivališče v Romuniji ter začasno prebivališče v drugi (sosednji) državi članici ter pritožbeno izpostavljena možnost pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, ne izključujta ugotovitve pripornega razloga begosumnosti. V zvezi s pripombami zagovornika glede enakopravnega obravnavanja državljanov Slovenije ter državljanov drugih držav članic EU pritožbeno sodišče poudarja, da samo državljanstvo in kraj bivanja nista edina okoliščina pri presoji obstoja begosumnosti, saj je priporni razlog begosumnosti lahko izkazan tudi pri državljanu Republike Slovenije, v kolikor se ugotovijo okoliščine, ki kažejo na obstoj tega pripornega razloga. V obravnavani zadevi pa ni mogoče spregledati, da ima obdolženec na voljo kar dve državi, v kateri bi se lahko zatekel in s tem bistveno otežil ali celo onemogočil izvedbo trenutnega kazenskega postopka, ter da ima tudi močan motiv za takšno ravnanje, saj mu v predmetnem postopku grozi izrek kazni zapora v trajanju od 3 do 15 let. Ob izpostavljenih okoliščinah pa tudi pritožbeno poudarjena možnost izvedbe zaslišanja s pomočjo sodobnih komunikacijskih tehnologij in možnost privedbe osebe pred organe Republike Slovenije s strani drugih oblastnih organov držav članic EU, ne prepričajo in ne utemeljujejo potrebe po drugačnem sklepanju glede obstoja begosumnosti.

11. Naposled so utemeljeni tudi zaključki sodišča prve stopnje, da je v okoliščinah konkretnega primera pripor neogibno potreben in sorazmeren ukrep, ki ga ni mogoče nadomestiti z nobenim drugim milejšim ukrepom, ker z nobenim milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče doseči zasledovanih ciljev, tj. zagotoviti nemoten potek predmetnega kazenskega postopka ter zagotoviti varnosti javnega reda in miru ter varnosti tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da varovanje ljudi pred ekonomskim izkoriščanjem, ki se izvaja z očitanimi kaznivimi dejanji in stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, ki jo izvrševanje tovrstnih kaznivih dejanj predstavlja, kot tudi interes dokončanja predmetnega kazenskega postopka, pretehtajo nad pravico obdolženca do osebne svobode.

12. Glede na navedeno, ko se pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene in ko pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa po petem odstavku 402. člena ZKP-1 ni zasledilo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je zagovornikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

13. Če bo obdolžencu v predmetnem postopku naloženo obveznost plačila stroškov kazenskega postopka, bo sodno takso za predmetni pritožbeni postopek odmerilo sodišče prve stopnje, po pravnomočnosti sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia