Jedro

Na podlagi pravila, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstvih, odloča sodišče, izhaja, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 373,32 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, od tega roka dalje pa v primeru zamude s plačilom tudi zakonske zamudne obresti do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 25984 z dne 28. 3. 2017 razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka in postopek nadaljevalo kot po tožbi (I. točka izreka). S sodbo na podlagi pripoznave je v IV. točki izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 2.433,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 8. 2016 do plačila. V preostalem delu pa je s sodbo ugotovilo, da v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 8.240,00 EUR ne obstoji (III. točka izreka) in je toženi stranki naložilo še plačilo zneskov 1.600,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2016 do plačila, 2.258,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2016 do plačila in 4.672,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 9. 2016 do plačila (V. točka izreka). Poleg tega je naložilo toženi stranki, da povrne tožeči stranki tudi stroške izvršilnega in pravdnega postopka.

2. Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. Navedla je, da jo izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlagal, da jo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da jo kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki naloži v plačilo z odgovorom na pritožbo priglašene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet spora so neplačana obračunana dela, ki jih je po naročilu tožene stranke izvedla tožeča stranka. Iz razlogov izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je tožeča stranka dela v zaračunani višini izvedla kvalitetno in da jih je potrdil nadzornik tožene stranke S. K. Za opravljena dela je tožeča stranka izdala račune, ki jih tožena stranka ni zavrnila. Tožena stranka v pritožbi nobenega izmed navedenih dejstev konkretno ne izpodbija. Upoštevaje trditveno in dokazno breme obeh strank je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča tožbenemu zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo na podlagi materialnopravnega pravila, da je naročnik izvedena dela dolžan plačati. Pri tem v celoti pritrjuje tudi argumentiranim trditvam tožeče stranke, ki jih je podala v odgovoru na pritožbo.

6. V pravdnem postopku morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke (prvi odstavek 286. člena ZPP). Stranke lahko tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora (tretji odstavek 286. člena ZPP).

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opravilo prvi narok za glavno obravnavo 4. 9. 2018 v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke in obravnavo tega dne tudi končalo. Pojasnilo je, da zato, ker tožena stranka brez opravičila na narok ni pristopila, s tem ni poskrbela, da bi sodišču podala relevantne navedbe o tem, zakaj meni, da ni dolžna tožeči stranki plačati izvedenega dela.

8. Pritožnica neutemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (ki je podana takrat, kadar kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem), saj ne izpodbija nobenega ugotovljenega dejstva v zvezi z njenim nepristopom na prvi narok za glavno obravnavo. To pa pomeni, tako kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, da se je obrambi odpovedala sama in so zato neutemeljeni njeni očitki sodišču, da jo je ono prikrajšalo v njeni pravici do obrambe. Tožena stranka je delniška družba z enim članom uprave. Ta je podpisal vse pisne vloge v spisu in je imel v njih možnost navesti tudi vsa relevantna dejstva, česar pa ni storil. Sodišču je tožena stranka predlagala, da jo zasliši kot stranko, torej da zasliši njenega zakonitega zastopnika o tem, kar bi lahko zakoniti zastopnik, ki je vloge podpisal, v njih tudi navedel. Takemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo na podlagi pravila, da se dokazov z zaslišanjem strank in prič ne izvaja v informativne namene.

9. Na podlagi pravila, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstvih, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP), izhaja, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov. Tožena stranka pa svoje stališče, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izvajanja dokazov temelji ravno na zmotnem stališču, da bi moralo sodišče izvesti vsak predlagan dokaz, nekatere pa še po uradni dolžnosti. Tožena stranka je pričo B. P. predlagala zato, da utemelji zahtevek za nastanek škode v višini 8.240,00 EUR, torej prav tako v informativne namene. Zato temu dokaznemu predlogu sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo in ga ni izvedlo.

10. Zmotno pa je tudi stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti upoštevati vse določbe gradbene pogodbe. Določb, na katere se pravdni stranki nista sklicevali in ki nista v zvezi z njunimi pravočasno podanimi trditvami, sodišče ni bilo dolžno presojati. Ob povedanem se izkaže, da pritožnica sodišču prve stopnje tudi neutemeljeno očita, da bi moralo ob upoštevanju, da primopredaja ni bila izvršena, v predmetnem postopku preučiti vse okoliščine primera in s pomočjo dokazov ugotoviti ter ovrednotiti tudi vse obveznosti tožeče stranke, ki izvirajo iz sklenjene gradbene pogodbe. Brez ustreznih pravočasnih trditev tožene stranke, teh dejstev sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati. Prav tako pa tudi niso bili podani pogoji za njihovo ugotavljanje in izvedbo dokazov po uradni dolžnosti v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena ZPP.

11. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve tudi razumljivo pojasnilo, zakaj pripravljalne vloge tožene stranke z dne 4. 9. 2018 pri odločitvi ni upoštevalo. Tem razlogom pritožbeno sodišče pritrjuje. Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, kaj je navedla v tej vlogi, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pomembne. Enako nepomembne so tudi vse trditve o dejstvih, ki jih je navedla tožena stranka prvič v pritožbi zoper sodbo. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so podani pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona (prvi odstavek 337. člena ZPP). V obravnavanem primeru pritožnica v pritožni ni izkazala, da katerega od dejstev, ki jih je navajala v pripravljalni vlogi z dne 4. 9. 2018, ki jo je poslala po pošti in jo je sodišče prejelo že po zaključeni glavni obravnavi, ne bi mogla navesti že prej, zato v tej vlogi navedenih dejstev ni smelo upoštevati niti pritožbeno sodišče. 12. Očitno neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje pri odločanju povsem prezrlo pobotni zahtevek, saj je odločitev o njem vsebovana v III. točki izreka izpodbijane sodbe, ki se glasi: Ugotovi se, da ne obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 8.240,00 EUR. Glede na dejstva, ki jih je tožena stranka utemeljevala v pripravljalni vlogi z dne 4. 9. 2018 pa je zmotno pritožbeno stališče, da sodišče ni odločilo o pobotnem zahtevku v višini 1.566,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2016. 13. Ker sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z očitanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče glede na neizpodbita relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve stroškov sestave odgovora na pritožbo po tarifni številki 21 Odvetniške tarife (OT) v višini 500 točk in do povrnitve pavšalnih izdatkov v višini 2% (10 točk po OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR znese 306,00 EUR, povečano za 22% DDV pa 373,32 EUR.