15. 4. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., iz Ž., ki jih vse zastopa Č. Č., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. marca 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 502/2001 z dne 8. 5. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 238/2000 z dne 25. 10. 2000 in s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 57/99 z dne 19. 10. 1999 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba C. C. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 502/2001 z dne 8. 5. 2002 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 238/2000 z dne 25. 10. 2000 in s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 57/99 z dne 19. 10. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnikom je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 57/99 z dne 19. 10. 1999 v korist Republike Slovenije odvzeta lastninska pravica na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Višje sodišče v Ljubljani in Vrhovno sodišče sta pritožbo oziroma revizijo pritožnikov zavrnil.

2.Pritožniki navajajo, da bi morala biti predmet razlastitve tudi hiša, stoječa na parc. št. 749/2 k.o. V., s tem pa posledično dana nadomestna nepremičnina oziroma odškodnina. S tem naj bi bil kršen 69. člen Ustave in pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Ker naj bi sodišče v razlastitvenem postopku uporabilo mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke, ki je v izvedeniškem mnenju pojasnil tudi vprašanje glede imisij (npr. hrupa, smrada), sodišče pa naj bi zavrnilo dokazni predlog pritožnikov po postavitvi drugega (pristojnega) izvedenca, naj bi sodišče pritožnikom kršilo tudi pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

B.

3.Iz revizijske sodne odločbe izhaja, da pritožnik C. C. ni vložil revizije. Ker pritožnik izpodbija posamični akt, zoper katerega glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, kar je po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) pogoj za vložitev ustavne pritožbe, je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo kot nedopustno zavrglo. Ker je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo o reviziji pritožnikov B. in A. A., je ustavna pritožba v tem delu dopustna, zato jo je Ustavno sodišče obravnavalo.

4.Pritožnika B. in B. B. utemeljujeta kršitev pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave) z nestrinjanjem z dokazno oceno sodišč glede odškodnine za stanovanjsko hišo, stoječo na parc. št. 749/2 k.o. V. V okviru te pravice zatrjujeta tudi kršitev 69. člena Ustave. Očitno je, da pritožnika napačno razumeta pomen te ustavne pravice. Za kršitev bi namreč šlo, če bi sodišče zavzelo kakšno pravno stališče, ki je z vidika te ustavne pravice nesprejemljivo. Tega pa izpodbijanim sodnim odločbam ni mogoče očitati. Sodišča so pritožnikoma razumno pojasnila, da na podlagi pravnomočnega in izvršljivega gradbenega dovoljenja, po katerem sta bila kot pravna naslednika zaradi nadomestne gradnje obstoječo stanovanjsko hišo na naslovu Štajerska 66 Ljubljana dolžna porušiti na svoje stroške in brez odškodnine, do odškodnine za ta objekt zaradi razlastitve nista upravičena.

Zgolj dejstvo, da pritožnika pravo razumeta drugače kot sodišče, še ne utemeljuje zatrjevanih kršitev Ustave.

5.Z navedbo, da sodišče ni postavilo novega izvedenca, kot sta ga predlagala pritožnika, naj bi sodišče prve stopnje kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz te pravice ne izhaja obveznost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze, pač pa samo tiste, za katere oceni, da so odločilni v konkretnem sodnem postopku. Sodišče je obrazložilo, da novega izvedenca ni postavilo, ker je ocenilo, da izvedba tega dokaza ni potrebna. Ker sta bila v razlastitvenem postopku že postavljena dva izvedenca, katerih ugotovitve se niso bistveno razlikovale, sodišče ni imelo dvomov v pristranskost tistega, na katerega se je ta očitek nanašal. Zaradi tega zatrjevana kršitev ni podana.

6.Ker z izpodbijanimi sklepi očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić.

Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger