Jedro

Očitana kršitev, ki je določena v 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP, ni podana, saj je sodišče prve stopnje opravilo obsežen dokazni postopek za ugotovitev teh odločujočih dejstev in tudi obrazložilo, katera dejstva štejejo za odločilna in zakaj.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in obsodilo toženo stranko na plačilo 182.800,00 SIT s pripadki. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

Toženka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je v tem, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo vseh dejstev, ki mu jih je naložilo revizijsko sodišče glede pravnega temelja zahtevka in lastnine stroja. Sodišče tudi ni odločilo o nasprotnem tožbenem zahtevku revidentke in se zato sodba ne more preizkusiti. Sodišče tudi ni razčistilo višine zahtevka, saj je zavrnilo toženkine dokaze o iztrošenosti stroja. Vse to kaže na dejstvo, da toženka ni imela enakih možnosti dokazati svojih trditev. Ker niso bila ugotovljena vsa odločilna dejstva, tudi materialno pravo ni bilo pravilno ugotovljeno.

Na vročeno revizijo (390. člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Tožena stranka uveljavlja dve kršitvi določb prvadnega postopka. Najprej trdi, da obravnavane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker sodišče ni ugotovilo tistih pravno odločilnih dejstev, na katera je opozorilo revizijsko sodišče v razveljavitvenem sklepu, da je potrebno ugotoviti podlago samega zahtevka in ali je tožnik lastnik. Očitana kršitev, ki je določena v 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, ni podana, saj je sodišče prve stopnje opravilo obsežen dokazni postopek za ugotovitev teh odločujočih dejstev in tudi obrazložilo, katera dejstva šteje za odločilna in zakaj. Med drugimi dejstvi je ugotovilo tudi, da je tožnik stroj kupil v svojo korist in ga dal toženki v uporabo. Nadalje tožena stranka očita sodišču prve stopnje, da ni odločilo o njenem nasprotnem tožbenem zahtevku, kar je druga stopnja spregledala in zato sodbe ni mogoče preizkusiti. Pri tem revidentka spregleda, da je na naroku 18.10.1989 senat sprejel sklep, da se toženkin zahtevek kot nasprotna tožba izloči (l.št. 96 spisa). Torej o tem zahtevku ni bilo še odločeno in ne gre za pravnomočno odločbo, zoper katero je dopustna revizija (1. odstavek 382. člena ZPP).

Druga očitana kršitev določb pravdnega postopka se nanaša na zavrnitev predlaganih dokazov, ko je tožena stranka trdila, da je bil stroj bolj obrabljen in zato manj vreden, kar je očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje je obrazložilo, zakaj se je strinjalo z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede vrednosti stroja in tudi zapisalo, zakaj zatrjevana okoliščina večje obrabe stroja ne bi mogla vplivati na zaključke, ki jih je naredilo sodišče prve stopnje. Le-to je namreč obširno ugotavljalo ravno to sporno dejstvo in tudi upoštevalo povečano amortizacijsko stopnjo (21 % ob starosti stroja dobro leto dni, prim. str. 9 sodbe sodišča prve stopnje). Zato sodišče druge stopnje ni naredilo očitane kršitve določb ZPP, ko je menilo, da zasliševanje prič o tem dejstvu ne bi pripeljalo do drugačne vrednosti stroja. Vsako nadaljnje odgovarjanje na ta revizijski očitek, pa je že preizkušanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Kar zadeva očitek zmotne uporabe materialnega prava, pa se revizijsko sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na pravno stališče sodišča druge stopnje, kateremu nima kaj dodati.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).