Jedro

Pravilo četrtega odstavka 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je res subsidiarne narave, torej pride v poštev šele, ko tožena stranka ne uspe pridobiti površine parcele. Toda tožeča stranka je prezrla, da ne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in Odloka (prvi odstavek 10. člena Odloka), ne iz prostorskega akta in Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka) tega podatka ni mogoče razbrati. Tožena stranka tudi iz predložnih listin površine parcele v pomenu prvega odstavka 4. člena Odloka ni mogla ugotoviti. Odločba Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 vsebuje le informacijo o površini zemljišč, ki so se izročila v posest in uporabo za oddajo za gradnjo. Te površine, ki pri nekaterih lastnikih znašajo čez 3.000 m², niso parcele po prvem odstavku 4. člena Odloka. To so le nepremičnine, ki so bile odvzete; niso določena zemljišča, na katerih je predviden posamezen objekt in njemu služeče površine. Navsezadnje ni verjetno, da bi parcela po prvem odstavku 4. člena Odloka, torej stavbišče s služečim zemljiščem za gradnjo družinske hiše, znašala preko 3.000 m².

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožena stranka je tožeči stranki odmerila plačilo komunalnega prispevka v višini 10.920,60 EUR za rekonstrukcijo in nadzidavo enostanovanjskega objekta na zemljišču, parcelne številke ..., ... in ..., vse katastrske občine Medvode. Velikost neto tlorisa starega in novega objekta ter parcel je določila po Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (v nadaljevanju: Odlok1).

**Povzetek navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožeča stranka je očitala toženi stranki, da je spregledala pravila Odloka. Za izračun komunalnega prispevka je uporabila napačne podatke o parceli. Celotna površina zemljišča številka ... katastrske občine Medvode je bila namenjena gradnji družinskih hiš. To izhaja iz odločbe Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 in Odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja številka 4/3-351-981/67 z dne 9. 8. 1968. Tožena stranka je imela možnost ugotoviti velikost površine in ji ne bi bilo treba poseči po metodi iz četrtega odstavka 10. člena Odloka. Ta vsebuje fikcijo in se uporablja subsidiarno. Poleg tega bi lahko sama pridobila lokacijsko odločbo z dne 22. 5. 1968 oziroma bi morala pozvati tožečo stranko, da jo predloži. Opraviti bi morala ustno obravnavo in jo seznaniti s pridobljenimi podatki.

3. V odgovoru na tožbo je tožena stranka ponovila, da je izračun višine komunalnega prispevka naslonila na četrti odstavek 10. člena Odloka. Po projektni dokumentaciji ima zemljišče, namenjeno gradnji nove stavbe, 699 m². Iz gradbenega dovoljenja za star objekt pa ni bilo vidno, ali je bila gradnja dovoljenja na celotni površini zemljišča. Lokacijske odločbe tožeča stranka ni izročila, zato je tožena stranka uporabila četrti odstavek 10. člena Odloka in izračunala površino parcele. Ta je znašala 240 m².

**Sojenje po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-12). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključna razlaga pravil o odmeri komunalnega prispevka. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Vrednost spornega predmeta je 10.920,60 EUR. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloči sodnica posameznica (sklep z dne 20. 4. 2023).

6. Stranki sta s to odločitvijo soglašali (druga stran listovne številke spisa 39).

**Dokazni postopek**

7. V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena ZUS-1). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

8. Tožeča stranka je dne 26. 5. 2021 (listovna številka spisa 6) izročila Odločbo Skupščine občine Ljubljana – Šiška številka 4/4-351-931/67 z dne 22. 5. 1968 (priloga A7).

9. Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP3 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opozorilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjene listine ni vzelo v obzir. Izostala je razlaga, zakaj je ni izročila že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).4 Poleg tega jo je predložila po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tem pogledu je prepozna.5

10. Na tem mestu sodišče dodaja, da ta listina ne bi pripomogla k rešitvi tega upravnega spora. Iz nje namreč ni razvidna površina parcele prejšnje stavbe po prvem odstavku 4. člena Odloka (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

11. Dokazni predlog za vpogled v sistem Kaliopa je sodišče zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Prvenstveno tako opredeljen dokaz ni določen. Sodišču ni znano, kaj točno naj bi pregledalo.6 Sicer velja, da mora stranka sama predložiti listino, na katero se opira v podkrepitev svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Na to pravilo je sodišče izrecno spomnilo tožečo stranko na glavni obravnavi. Slednja tudi ni pojasnila katera dejstva naj bi ta dokaz potrdil (prvi odstavek 7. člena, 212. člen ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1). Poleg tega se lahko podatki na svetovnem spletu spremenijo in izkažejo drugačno dejansko stanje kot ob izdaji izpodbijane odločbe. Nenazadnje pa je tožena stranka dejala, da v času glavne obravnave tega sistema ne uporablja več.

12. Ostale listine (priloge A1 do A6, A8 do A10, B1) in upravna spisa številki 351-1353/2020 ter 351-0532/2021 je sodišče pregledalo in prebralo.

**Materialno pravo**

13. Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo je prispevek za obremenitev obstoječe komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini (prvi odstavek 217. člena Zakona o urejanju prostora; v nadaljevanju: ZUreP-27). Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme (tretji odstavek 217. člena ZUreP-2). Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se določi po podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo (četrti odstavek 217. člena ZUreP-2). Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo sprejme občinski svet z odlokom (tretji odstavek 218. člena ZUreP-2).

14. Predmet obračuna komunalnega prispevka so predvideni in obstoječi objekti, ki so zgrajeni oziroma se načrtujejo v skladu z občinskim prostorskim aktom in se bodo prvič opremljali s cestno prometnim omrežjem, kanalizacijskim omrežjem, vodovodnim omrežjem, javnimi površinami ali objekti ravnanja z odpadki, bodo povečevali neto tlorisno površino objekta ali spreminjali njegovo namembnost (3. člen Odloka). Parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile objektu; za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov (prvi odstavek 4. člena Odloka).

15. Površina parcele in neto tlorisna površina objekta ter vrsta komunalne opreme, na katero se objekt priključuje, se pridobijo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ter določb Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka). Če podatka o površini parcele ni mogoče pridobiti na opisan način, se površina parcele za odmero komunalnega prispevka pridobi iz določil prostorskega akta ter določb Odloka (tretji odstavek 10. člena Odloka). Če parcela ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5 (četrti odstavek 10. člena Odloka).

16. V primeru spremembe neto tlorisne površine objekta oziroma spremembe namembnosti objekta, se komunalni prispevek odmeri na način, da se izračuna višina komunalnega prispevka po in pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Komunalni prispevek, ki se odmeri zavezancu, predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in komunalnim prispevkom pred spremembo neto tlorisne površine oziroma namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se komunalni prispevek ne plača (prvi odstavek 11. člena Odloka).

**K I. točki izreka**

17. Tožba ni utemeljena.

18. Tožbene navedbe je mogoče strniti v očitek, da odmera komunalnega prispevka ni bila pravilna. Tožeča stranka je vztrajala, da je površina parcele za staro stavbo najmanj celotno zemljišče parcelne številka ... katastrske občine Medvode. Po njenih navedbah to izhaja iz njene uporabe, javnih evidenc, pa tudi sicer je bila namenjena gradnji družinskih hiš.

19. Po Odloku se pri spremembi neto tlorisne površine objekta komunalni prispevek odmeri v razliki komunalnega prispevka pred in po spremembi (prvi odstavek 11. člena Odloka). Z drugimi besedami, višino komunalnega prispevka se izračuna ob upoštevanju že poravnanega prispevka za (določeno) površino parcele in neto tloris stare hiše ter prispevkom po spremembi tlorisne površine stavbe (površina parcele in neto tloris nove hiše).

20. Komunalni prispevek za novo zgradbo (po spremembi neto tlorisne površine) je tožena stranka izračunala po podatkih iz Projektne dokumentacije DGD 16/20, junij 2020 (drugi odstavek 10. člena Odloka). Tako je neto tlorisna površina po omenjeni dokumentaciji 423 m², gradbena parcela pa 699,00 m². To je razvidno iz Priloge 4 (Splošni podatki o gradnji) list 3 in 5. Te informacije je toženi stranki posredovala tožeča stranka z vlogo za izračun komunalnega prispevka z dne 6. 11. 2020 oziroma z dopolnitvijo le-te z dne 16. 11. 2020. 21. Za prejšnji objekt je tožena stranka komunalni prispevek odmerila na naslednji način. Neto tlorisna površina stare stavbe (266,40 m²) je bila opredeljena v Projektu DGD, številka projekta A-2020/09, Ljubljana, Marec 2020 in njegovi dopolnitvi z dne 16. 11. 2020. Temu tožeča stranka ni oporekala. Površino parcele pa je tožena stranka izračunala tako, da je površino stavbišča (160 m²) pomnožila z 1,5 (četrti odstavek 10. člena Odloka). Podatek o izmeri zemljišča pod stavbo (stavbišča) je pridobila iz javne evidence Geodetske uprave Republike Slovenije.

22. Pravilo četrtega odstavka 10. člena Odloka je res subsidiarne narave, torej pride v poštev šele, ko tožena stranka ne uspe pridobiti površine parcele. Toda tožeča stranka je prezrla, da ne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in Odloka (prvi odstavek 10. člena Odloka), ne iz prostorskega akta in Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka) tega podatka ni mogoče razbrati. Tožena stranka tudi iz predložnih listin površine parcele v pomenu prvega odstavka 4. člena Odloka ni mogla ugotoviti. Odločba Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 vsebuje le informacijo o površini zemljišč, ki so se izročila v posest in uporabo za oddajo za gradnjo. Te površine, ki pri nekaterih lastnikih znašajo čez 3.000 m², niso parcele po prvem odstavku 4. člena Odloka. To so le nepremičnine, ki so bile odvzete; niso določena zemljišča, na katerih je predviden posamezen objekt in njemu služeče površine. Navsezadnje ni verjetno, da bi parcela po prvem odstavku 4. člena Odloka, torej stavbišče s služečim zemljiščem za gradnjo družinske hiše, znašala preko 3.000 m².

23. Kar pa se tiče Odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja številka 4/3-351-981/67 z dne 9. 8. 1968, v njej ni zabeležen noben podatek o površinah zemljišč. Enako drži za Poziv Mestnega javnega pravobranilstva Ljubljana številka PR-77/68 z dne 1. 7. 1968. 24. Po povedanem toženi stranki ni preostalo drugega, kot da je svojo odmero oprla na četrti odstavek 10. člena Odloka. Drugih podatkov o parceli po prvem odstavku 4. člena Odloka za kasnejši objekt, ni imela. Tožbene trditve o nepravilnem izračunu zato niso umestne.

25. V zvezi z očitki o lokacijski odločbi z dne 22. 5. 1968 (češ da je javna listina in bi si jo morala tožena stranka priskrbeti sama) ter izostanku ustne obravnave, pa sodišče pripominja sledeče. 26. Tožeča stranka je bila sama dolžna predložiti tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka (drugi odstavek 221. člena ZUreP-2 in drugi odstavek 14. člena Odloka). To velja tako za novo gradnjo (rekonstrukcijo in nadzidavo), kot za obstoječo zgradbo. Kot je sodišče že zgoraj razložilo, izročene listine niso zadostovale za kakršnikoli sklep o parceli že stoječe hiše po prvem odstavku 4. člena Odloka. V tej luči splošno pooblastilo iz tretjega in četrtega odstavka 139. člena v zvezi s četrtim odstavkom 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP8) ne pomeni, da mora tožena stranka iskati projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (v pričujoči zadevi je to investicijsko tehnična dokumentacija, ki je sestavni del Odločbe o izdaji gradbenega dovoljenja številka 4/3-351-981/67 z dne 9. 8. 1968).9 Nasprotno, našteta pravila so vzpostavila procesno obveznost pridobitve podatkov iz uradnih evidenc, to je evidenc, ki so vzpostavljene na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (drugi odstavek 179. člena ZUP).10 Mednje gotovo ne sodi arhiv, kjer se hrani omenjena dokumentacija.

27. Naslovno sodišče je opravilo glavno obravnavo in izvedlo dokaze. S tem je odpravilo morebitne kršitve v upravnem postopku.11 Ocena listin je dokazna presoja. Tožena stranka jo je opravila ob odločitvi in jo predstavila v izpodbijani odločbi. V tem pogledu v pravico do izjave tožeče stranke ni bilo poseženo; da jo tožena stranka ni seznanila z uspehom dokazovanja, pa tožeča stranka niti ni določno zatrjevala.12 Sicer je bila v pritožbenem postopku seznanjena, da tožena stranka s podatki o parceli prejšnje stavbe po prvem odstavku 4. člena Odloka ne razpolaga (Poziv k dopolnitvi vloge številka 351-1353/2020-z z dne 1. 4. 2021; prvi odstavek 251. člena ZUP13). S tem je dala tožeči stranki možnost, da se izjavi (četrti odstavek 146. člena ZUP14). Končno golo in povsem splošno sklicevanje na to, da tožena stranka ni izvedla glavne obravnave, samo po sebi ne more zadoščati za odpravo odločitve.

28. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

29. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 69/2018 z dne 30. 10. 2018. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 4 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge. 5 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka. 6 Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 924/2006 z dne 28. 5. 2009, 8. točka, II Ips 301/2006 z dne 4. 12. 2008, sedmi odstavek in II Ips 231/2003 z dne 6. 5. 2004, deseti odstavek. 7 Objavljen v Uradnem listu številka 61/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-327/20-16 z dne 20. 1. 2022. 8 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013. 9 Primerjaj sklep in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VIII Ips 54/2020 z dne 2. 3. 2021, 15. točka in VIII Ips 10/2020 z dne 30. 6. 2020, 37. točka. 10 Dr. Polonca Kovač: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 90. 11 Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 45/2019 z dne 3. 6. 2020, 13. točka in U 3/2021 z dne 7. 6. 2021, 25. točka. 12 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 96/2018 z dne 20. 6. 2018, 15. točka. 13 Dr. Erik Kerševan: Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, stran 608: Organ druge stopnje ima splošno pooblastilo, da stori vse, kar je potrebno, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti v prvostopenjskem postopku. 14 Primerjaj sodbo naslovnega sodišča I U 2026/2019 z dne 21. 5. 2020, 10. točka.