Jedro

Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma), ni pa izkazal drugega pogoja (da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu). Stališče tožene stranke je pravilno. Iz 2. strani zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju.

Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.

Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2. Skladno z navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati.

V postopkih javnega razpisa je treba upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek odločb organa prve in druge stopnje

1. Organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločil, da je tožnik na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 440 točk, s čimer se uvršča na 340. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2 (1. točka izreka). Stanovanja bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta, zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 590 točk, pod pogojem, da se ne spremenijo stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka). Ugotovljeno je bilo še, da stroški v postopku izdaje odločbe niso nastali (3. točka izreka).

2. Iz obrazložitve je razvidno, da se je tožnik pravočasno prijavil na razpis z dne 12. 4. 2019, v katerem so bili opredeljeni razpisni pogoji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev ter razpisni postopek, vseboval pa je tudi pojasnila glede lastne udeležbe in varščine ter splošne določbe. S Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/1 I in 47/14; v nadaljevanju: Pravilnik) so za dodelitev neprofitnega stanovanja določene naslednje kategorije ter njihovo točkovno vrednotenje: stanovanjski status, kvaliteta bivanja, neprimerna površina stanovanja, funkcionalnost stanovanja, število članov gospodinjstva, ločeno življenje, zdravstvene razmere, mlade družine, družina z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, prosilci z daljšo delovno dobo, žrtve družinskega nasilja, izobrazba, udeležba na prejšnjih razpisih, dolgoletno neuspešno sodelovanje na javnih razpisih, uporabnik hišniškega stanovanja, bivanje v rejniški družini, prosilec je najemnik namenskega najemnega stanovanja za mlade in stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana. Če prosilec ni predložil dokazil ali dokazila niso omogočila priznanja "točkovalne" kategorije, organ prve stopnje te kategorije ni točkoval. 3. Glede na navedeno je tožnik dosegel 160 točk v zvezi s kategorijo 1.10. ("udeleženec razpisa je solastnik stanovanja v tretjinskem ali manjšem solastniškem deležu, ki ne presega 40% vrednosti zanj primernega stanovanja in v tem stanovanju prebiva"), 50 točk v zvezi s kategorijo 2.1. ("bivanje v neprimernem stanovanju"), 50 točk v zvezi s kategorijo 10.2.3. ("invalidnost III. kategorije oziroma invalidnost, pri kateri kategorija ni ugotovljena in invalidnost družinskega člana s podaljšano roditeljsko pravico"), 50 točk v zvezi s kategorijo 11.1. ("prosilec je moški z več kot 13 let delovne dobe") in 130 točk v zvezi s kategorijo 19.4. ("stalnost bivanja v Mestni občini Ljubljana nad 20 let").

4. Tožnik je dosegel 440 točk, kar ga je uvrstilo na 340. mesto prednostne liste. Glede na število razpisanih stanovanj je organ prve stopnje presodil, da bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem na prednostni listi A2, ki so dosegli 590 in več točk. Pojasnil je, da lahko upravičenci na prednostni listi, ki so dosegli manjše števil točk, kandidirajo na prihodnjem razpisu, pri čemer jim bo v določeni višini točk upoštevana udeležba na dosedanjih razpisih.

5. Organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo, v zvezi s katero je ugotovil, da se nanaša na dodelitev točk v zvezi s stanovanjskim statusom in zdravstvenimi razmerami. Pojasnil je, da tožnik v vlogi sicer ni označil, da uveljavlja točke za zdravstvene razmere, vendar pa je priložil zdravniško potrdilo, iz katerega so razvidne njegove težave s hrbtenico. Zato je bil pozvan na dopolnitev vloge s potrdilom osebnega zdravnika, ki ne sme biti starejše od 30 dni, in iz katerega bo razvidna diagnoza o kronični bolezni zgornjih dihal ali astmi, ob pogoju, da je v prostorih, v katerih biva, prisotna delna, pretežna ali vidna vlaga. Tožnik je vlogo pravočasno dopolnil s psihiatričnim izvidom, iz katerega je razvidna diagnoza kroničnega pljučnega obolenja. Priložil je tudi zapisnik o točkovanju stanovanjske sobe na ..., iz katerega pa je razvidno, da ni odbitnih točk za vlago.

6. V nadaljevanju organ druge stopnje ob sklicevanju na prilogo Pravilnika pojasnjuje, v katerih primerih je prosilec upravičen do točk zaradi zdravstvenih razmer. Skladno s 7. točko II. poglavja priloge mora imeti trajna obolenja, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami, kar se dokazuje z izvidom osebnega zdravnika. Iz priloženega zdravniškega potrdila mora biti razvidno, da prosilec ali njegov družinski član boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje oziroma prostor, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če to ugotovi komisija najemodajalca ob ogledu.

7. Glede na navedeno je organ druge stopnje presodil, da je tožnik sicer izkazal obstoj kroničnega obolenja zgornjih dihal ali astmo, ne pa tudi drugega pogoja, saj v zapisniku o točkovanju stanovanjske stavbe niso upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago. Zato ni upravičen do točk po postavki 7.2. 8. Organ druge stopnje je še ugotovil, da je tožnik v rubriki „stanovanjski status“ označil postavko 1.10. V zvezi s prebivališčem, na katerega se nanaša opis razmer, v katerih prebiva, je navedel naslov ... in podal izjavo, da je lastnik te nepremičnine ter zapisal skupno vrednost nepremičnin v svoji lasti (kar je pojasnil tudi v opisu svojih stanovanjskih razmer). Priložil je potrdilo iz gospodinjske evidence in kopijo potnega lista, iz česar je razvidno, da ima tam stalno prebivališče. Iz priloženih izpisov seznama nepremičnin iz evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije je razvidno, da je tožnik lastnik 1/6 stavbe št. ...

9. Ob sklicevanju na Pravilnik je organ druge stopnje sprejel stališče, da se v primeru, ko je udeležencu možno priznati točke po dveh različnih stanovanjskih statusih, upošteva tistega, ki prinaša večje število točk. Pojasnil je, da je bil tožnik z vlogo (za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem) poučen, da lahko uveljavlja le enega izmed navedenih statusov in predloži ustrezno dokazilo.

10. Organ druge stopnje je presodil, da je tožnik solastnik navedene nepremičnine, ki je bila, kot je razvidno iz tožnikovih pritožbenih prilog, prodana na javni dražbi in s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL ... z dne 6. 11. 2019 izročena kupcu. To po mnenju organa druge stopnje pomeni, da je bil tožnik na dan oddaje vloge (15. 5. 2019) lastnik stanovanjske sobe, v kateri je po lastnih navedbah prebival. Zato je se je strinjal s presojo organa prve stopnje, da je treba tožniku pri oceni stanovanjskega statusa priznati 160 točk (v zvezi s postavko 1.10.). Pojasnil je, da je bil ob oddaji vloge solastnik 1/16 stanovanjske hiše, v kateri je prebival, vrednost njegovega deleža v znesku 8.918,80 EUR pa ne presega najvišje vrednosti stanovanja in drugega premoženja - 40% vrednosti vrednosti primernega stanovanja za enočlansko gospodinjstvo v višini 15.512,37 EUR Povzetek tožnikovih trditev

11. V tožbi zoper navedeno odločbo organa prve stopnje je tožnik navedel, da pri točkovanju niso bile v zadostni meri upoštevane stanovanjske razmere (neprimernost stanovanja) in tožnikov stanovanjski status ter njegovo zdravstveno stanje. Navaja, da je ob vložitvi prijave res živel v mansardni sobi v stanovanjski hiši na naslovu ..., Ljubljana, ki je tudi po oceni izvedenca za gradbeno stroko v slabšem gradbenem stanju in potrebna celovite prenove. V stavbi naj bi bila vlaga, bivalne razmere za tožnika pa neprimerne in škodljive njegovemu zdravju, saj je invalid in bolnik s težavami dihalnih organov. Ob prijavi je bil formalno res solastnik 1/16 nepremičnine, vendar pa je v zvezi z njegovim solastniškim deležem že od leta 2011 tekel izvršilni postopek. Navaja, da je bila nepremičnina v letu 2019 prodana in da se je moral izseliti sobe, ki jo je imel v tej stavbi. Meni, da je upravičen do točk zaradi neprimernega stanovanja zaradi vlažnosti sobe, v kateri je prebival. Pojasnjuje, da je tudi iz zapisnika izvedenca razvidno, da je vidna vlaga, zato je bivanje v takšnih prostorih nevzdržno in zdravju neprimerno, zlasti ker ima kronične pljučne težave in hudo depresivno motnjo.

12. Glede na navedeno se tožnik ne strinja z odločitvijo, da se mu ne prizna točk iz naslova zdravstvenih razmer za kronično bolezen dihal, saj je z zapisnikom o točkovanju stanovanjske sobe dokazoval, da je zaradi prisotnosti vlage stanovanje manj točkovano. Predložil je tudi dokazila o svojem zdravstvenem stanju in prisotnosti vlage v stanovanjski sobi, v kateri je bival. Prepričan je, da bi ob upoštevanju zdravstvenih razmer in kvalitete bivanja dosegel potrebno število točk za pridobitev neprofitnega stanovanja. Meni še, da se zatrjevanih stanovanjskih in zdravstvenih razmer ni preverjalo z ogledom, čeprav je opozarjal na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek. Priglasil je stroške postopka.

13. Iz tožnikove pripravljalne vloge je razvidno, da je ob vložitvi prijave na razpis živel v mansardni sobi stanovanjske hiše, ki je po oceni izvedenca v slabšem gradbenem stanju in potrebna celovite prenove. V stavbi je vlaga, vidna v mansardnem stanovanju, ki ga je uporabljal le tožnik, in v sanitarnih prostorih, ki jih je imel v souporabi. Predmet točkovanja je bila namreč predvsem mansardna soba, ki je bila tudi poslikana. Po tožnikovem mnenju so nerazumljive navedbe tožene stranke, da vlaga in odbitne točke niso navedene za stanovanje v pritličju stavbe. Drugih delov hiše tožnik namreč ni imel v uporabi. Glede na navedeno tožnik meni, da izpolnjuje oba pogoja iz točke 7.2., zaradi česar je upravičen do 60 točk iz naslova zdravstvenih razmer. Pojasnjuje še, da tožena stranka ni upoštevala dejanskega stanovanjskega statusa pod 1.1., torej da je tožnik brezdomec, ki živi v baraki, kar je ovrednoteno z 240 točkami, da dejansko prebiva v neprimernem stanovanju, kar je pod postavko 2.1. ovrednoteno s 50 točkami, upoštevala pa se ni niti neprimerna površina stanovanja, kar je v zvezi s postavko 3.1.3. ovrednoteno z 10 točkami. Iz zapisnika je namreč razvidno, da naj bi imela soba, ki je bivalna enota v mansardi, 13,69 m2, dejanska površina pa bi ob upoštevanju korelacijskega faktorja znašala 10,26 m2. Ob upoštevanju zdravstvenih razmer, kvalitete bivanja in stanovanjskega statusa bi tožnik dosegel potrebno število točk za pridobitev neprofitnega stanovanja.

14. V drugi pripravljalni vlogi se je tožnik strinjal, da je bil ob vložitvi vloge za razpis za neprofitno stanovanje formalni lastnik 1/16 stanovanjske hiše na naslovu .... Hiša pa je bila v dražbenem postopku, zaradi česar je bilo le vprašanje časa, kdaj bo prodana in bo tožnik postal brezdomec, kar je dejansko bil ob vložitvi vloge (v tem času ni prebival na navedenem naslovu, ampak je imel ta le prijavljeno stalno bivanje). Formalno je sicer bil solastnik 1/16 stanovanjske hiše, ki pa dejansko ni bila primerna z dostojno bivanje, kar je navedel na obrazcu. Na tem naslovu je imel fornalno prijavljeno stalno bivanje zaradi administracije in sprejemanja poštnih pisanj. Prespal je lahko le v suhem poletnem obdobju, pa še to ni bilo varno, v ostalih obdobjih pa bivanje ni bila varno ne iz zdravstvenih ne iz drugih razlogov.

15. Tožnik meni, da v upravnem postopku ni treba upoštevati le načela stroge formalnosti, saj je to neživljenjsko in pomeni oviranje pravice do primernega stanovanja. Trdi, da nikoli ni navajal, da ima urejeno bivanje, ampak da ima urejeno prijavo stalnega prebivališča. Stanovanjska hiša, katere solastnik je bil, je bila zaradi vlage, starosti in nevzdrževanosti neprimerna za bivanje. Izvedenec je odbitne točke izrecno navedel za mansardne prostore. Le-ti pa niso bili zaokrožena celota, da bi se jih upravičeno štelo za stanovanje, ki mora zagotavljati zasebnost, dostojanstvo in varnost. 16. Po tožnikovem mnenju je iz izvedenskega mnenja razvidno, da je tožnik pri točkovanju stanovanjske sobe, ki jo je občasno uporabljal, dobil odbitne točke zaradi vidne vlage. Tožena stranka naj bi si zmotno razlagala izvedensko mnenje, da bi odbitne točke lahko dobilo le neizolirano stanovanje in kletni prostori.

17. Iz nadaljnjih navedb je razvidno, da je imel tožnik formalno prostor za bivanje v mansardi, ki pa ga ni mogel uporabljati za človeka dostojno bivanje. Tlorisna površina je na nekaterih delih zmanjšana zaradi nizkih stropov, zaradi česar je dejanska uporabna površina 10,26 m2 in ne 13,69 m2, kot je razvidno iz zapisnika. Zato se pri mansardnih prostorih uporablja korekcijski faktor (0,9 ali manj).

Povzetek trditev tožene stranke

18. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnik ni določno opredelil, v zvezi s katero postavko naj bi bil upravičen do večjega števila točk glede stanovanjskega statusa. Pojasnjuje, da je tožnik v tem delu označil postavko 1.10., pri prebivališču, na katero se nanaša opis razmer, v katerih prosilec dejansko prebiva, pa je navedel naslov .... V času oddaje vloge je bil nedvomno solastnik te nepremičnine (torej tudi sobe, v kateri je po lastnih navedbah prebival), ki je bila v okviru izvršilnega postopka kasneje prodana na javni dražbi in s sklepom z dne 6. 11. 2019 izročena kupcu. Meni, da je organ prve stopnje ravnal skladno s Pravilnikom, ko je tožnikov stanovanjski status točkoval pod postavko 1.10. in tožniku priznal 160 točk, saj po opisu najbolj ustreza dejanskemu stanju. Po tej postavki je namreč točkovan udeleženec razpisa, ki je solastnik stanovanja v tretjinskem ali manjšem solastniškem deležu, ki ne presega 40 % vrednosti zanj primernega stanovanja in v tem stanovanju prebiva. Tožnik je bil ob oddaji vloge solastnik stanovanja do 1/16, v njem prebival, vrednost deleža v znesku 8.918,80 EUR pa ne presega najvišje vrednosti stanovanja in drugega premoženja – 40 % vrednosti primernega stanovanja za enočlansko gospodinjstvo v višini 15.512,37 EUR.

19. V nadaljevanju tožena stranka pojasnjuje, da so bili prosilci že z vlogo pri poglavju II. „opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer", poučeni, da z obkroževanjem ali odkljukanjem označijo ustrezne točkovalne kategorije v pravokotniku levo ob posamezni točkovalni postavki. Primer pravilno označene in izpolnjene postavke je razviden tudi iz navodil za izpolnjevanje vloge, ki jih je tožnik prejel skupaj z vlogo, hkrati pa so bili prosilci poučeni, da se upoštevajo v vlogi navedene razmere.

20. V zvezi s tožnikovimi trditvami, "da je na podlagi izvedenčevega zapisnika upravičen do točk iz naslova neprimernega stanovanja, saj je soba, v kateri je bival, vlažna", tožena stranka meni, da se lahko nanašajo na upravičenost točk pri postavki 2.1. „bivanje v neprimernem stanovanju“ ali 3.1.3. „neprimerna površina stanovanja“. Glede upravičenosti prve postavke ob sklicevanju na navodila za izpolnjevanje vloge pojasnjuje, da jo obkroži prosilec, ki biva v stanovanju, ki ne dosega minimalnih standardov opremljenosti in je ovrednoteno z največ 150 točkami po sistemu točkovanja po Pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistemu točkovanja ali ki je ovrednoteno z največ 170 točkami po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Kot dokaz mora prosilec vlogi priložiti zapisnik o ugotovitvi vrednosti stanovanja ali zapisnik o točkovanju stanovanja. Iz vlogi priloženega zapisnika o točkovanju stanovanjske sobe je po presoji tožene stranke razvidno, da je bilo stanovanje ovrednoteno z največ 170 točkami, zaradi česar je organ prve stopnje tožniku za bivanje v neprimernem stanovanju pravilno dodelil 50 točk pri postavki 2.1. 21. V vlogi je tožnik v delu, ki se nanaša na neprimerno površino stanovanja, navedel, da je skupna velikost stanovanjske celote 13,69 m2. Zato se tožena stranka ne strinja s tožnikovo navedbo, da ima v uporabi le 3 m2 in v souporabi wc (3 m2), saj ni navedel, koliko naj bi bilo souporabnikov. Do točk pri postavki 3.1.3. so namreč upravičeni tisti prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Ta kriterij pa tožnik presega, zaradi česar ni upravičen do s tem povezanih točk. 22. Tožena stranka se ne strinja s tožbenimi trditvami v zvezi z upravičenostjo točk iz naslova zdravstvenih razmer za kronično bolezen dihal. Pojasnjuje, da tožnik v vlogi sicer ni označil, da uveljavlja točke za zdravstvene razmere pri postavki 7.2., vendar pa jo je pravočasno dopolnil s psihiatričnim izvidom, iz katerega je razvidna diagnoza kroničnega pljučnega obolenja. Priložil je tudi zapisnik o točkovanju stanovanjske sobe na ..., iz katerega je razvidno, da ni odbitnih točk za vlago. Te so namreč le za sanitarne prostore, ločene od stanovanja in mansardno, podstrešno stanovanje. Zato se tožena stranka ne strinja s tožnikovim stališčem o upravičenosti točk za zdravstvene razmere, saj je izkazal le obstoj prvega (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma) in ne tudi drugega pogoja (iz zapisnika o točkovanju stanovanjske sobe ni odbitnih točk za delno, pretežno ali vidno vlago).

23. V zvezi s tožbenimi trditvami, da se tožnikovih razmer ni preverjalo z ogledom tožena stranka ob sklicevanju na Pravilnik pojasnjuje, da je organ prve stopnje skladno z določbami javnega razpisa z ogledi preveril stanovanjske razmere tistih upravičencev, ki so na podlagi listinske dokumentacije zbrali največje število točk glede na število razpisanih stanovanj. Komisije so namreč preverjale le resničnost v vlogi navedenih podatkov. Glede na to, da bodo stanovanja zagotovljena le tistim upravičencem, ki so dosegli 590 ali več točk, komisija ni opravila ogleda tožnikovih stanovanjskih razmer.

24. Tožena stranka v prvi pripravljalni vlogi odgovarja na tožnikove trditve v zvezi z upravičenostjo točk po postavki 1.1. "brezdomec, uporabnik barake - udeleženec razpisa je brez stanovanja, ima naslov na pristojnih institucijah". Pojasnjuje, da je treba upoštevati razmere v času oddaje vloge (in so v njej navedene), torej na dan 17. 5. 2019, ko je bil tožnik solastnik nepremičnine, saj je do prodaje prišlo šele 19. 11. 2019. Tožena stranka sicer priznava, da dejstvo prijave stalnega prebivališča še ne pomeni njegove primernosti, vendar pa je bilo predmet presoje v upravnem postopku le vprašanje, ali je tožnik solastnik nepremičnine, katere vrednost ne presega 40 % vrednosti zanjo primernega stanovanja.

25. Po mnenju tožene stranke je bistveno, da je tožnik v času oddaje vloge (15. 5. 2019) prebival na navedenem naslovu in je bil zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, ki je bila v okviru izvršilnega postopka prodana na javni dražbi. Zato je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko je tožnikov stanovanjski status točkoval pod postavko 1.10., ki po opisu najbolj ustreza dejanskemu stanju v času oddaje vloge, in ne po postavki 1.1. 26. V zvezi s tožnikovimi trditvami o upravičenosti do točk za zdravstvene razmere po postavki 7.2. tožena stranka navaja, da je zmotna tožnikova razlaga zapisnika o točkovanju stanovanjske sobe. Meni, da se odbitne točke lahko dodelijo za tri postavke, in sicer neizoliranost kletnega ali pritličnega stanovanja - vidna vlaga, za od stanovanja ločene sanitarne prostore in za mansardno, podstrešno stanovanje. Iz zapisnika je razvidno, da je tožnik prejel odbitne točke za bivanje v mansardnem stanovanju, vendar ne za vlago, saj so s tem povezane odbitne točke lahko podeljene le pri neizoliranosti kletnega ali pritličnega stanovanja. Zato tožnik ni upravičen do točk za zdravstvene razmere.

27. Tožena stranka glede tožnikovih trditev v zvezi z upravičenostjo točk po postavki 2.1. "bivanje v neprimernem stanovanju" in 3.1.3. "neprimerna površina stanovanja" navaja, da niso jasne tožbene navedbe glede prve postavke, saj je bilo tožniku priznanih s tem povezanih 50 točk. V zvezi z drugo postavko pa tožena stranka ponovno pojasnjuje, da so do teh točk upravičeni tisti prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2, kar tožnik presega. Glede na površino stanovanja, v katerem je bival, tožnik ni upravičen niti do točk pod drugimi postavkami (3.1.1. do 4 m2 na družinskega člana, 3.1.2. od 4 m2 do 8 m2 na družinskega člana ali 3.2. preveliko stanovanje glede na število uporabnikov, nad 20 m2). Tožena stranka še pojasnjuje, da iz zapisnika, ki ga je izdelal sodno zaprisežen cenilec gradbene stroke, ni razvidno, da je površina bivalne enote v mansardi ob upoštevanju korelacijskega faktorja približno 10,26 m2. Tožena stranka meni, da tožnik na drugi strani zapisnika z ničemer ne dokazuje, da je bila površina nepremičnine napačno ugotovljena, le pavšalno se sklicuje na neuporabo korelacijskega faktorja, za katerega niti ne pove, kolikšen bi moral biti, da bi se njegov izračun lahko preveril. 28. Tožena stranka še pojasnjuje, da točkovanje stanovanjskega statusa po postavki 1.1. izključuje točkovanje pod točkami 2. (kvaliteta bivanja), 3. (neprimerna površina stanovanja) in 4. (funkcionalnost stanovanja), kar je bilo prosilcem pojasnjeno že v vlogi pri postavki 1. (stanovanjski status). Zaradi točkovanja stanovanjskega statusa pod postavko 1.10. je bil tožnik upravičen tudi do točk pri postavki 2.1. in ne tudi do točk pri postavki 3.1.3. 29. V drugi pripravljalni vlogi je tožena stranka navedla, da si tožnik prihaja v nasprotje s samim sabo, ko trdi, da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče. V vlogi je namreč pri naslovu stalnega prebivališča in naslovu za vročanje navedel omenjeni naslov (vloga stran 1), enako tudi pri prebivališču, na katero se nanaša opis razmer in v katerem prosilec dejansko prebiva (vlog stran 3). V opisu stanovanjskih razmer je navedel: »Stanujem v podstrešni sobici v izmeri 13,69 m2. Sem 1/16 solastnik lesene hiše zgrajene leta 1942, katere sem solastnik, sem si za bivanje v svojem lastniškem deležu (1/16) uredil sobo.« in »Soba v kateri prebivam je neprimerna za bivanje,...« (vloga stran 6). Navedeno po mnenju tožene stranke kaže na to, da je tožnik v tistem času tam dejansko bival in da ni imel le formalno prijavljenega bivališča. Dejansko stanje, iz katerega je razvidno, da je bil takrat brezdomec, brez stalnega prebivališča, kjer bi dejansko neprekinjeno bival, podaja tožnik prvič v upravnem sporu, zaradi česar gre za nedopustno navajanje novot. 30. Po mnenju tožene stranke ne obstaja pojem formalnega pravnega lastništva, lastništvo je namreč razvidno iz podatkov zemljiške knjige. Tožnik je bil v času oddaje vloge zemljiškoknjižni solastnik nepremičnine, česar ne more spremeniti ne tek izvršilnega postopka ne trditve, da je šlo le za formalno lastništvo stanovanjske hiše, ki ni primerna za dostojno bivanje.

31. Tožena stranka se ob sklicevanju na izvedensko mnenje ne strinja s tožnikovimi navedbami, da je pri točkovanju stanovanjske sobe v mansardnem delu stavbe, ki jo je občasno uporabljal, dobil odbitne točke zaradi vlage, in da znaša površina 10,26 m2 in ne 13,69 m2. Pojasnjuje, da je iz zapisnika o točkovanju stanovanjske sobe razviden predmet točkovanja, opis objekta ter navedba, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova, ni pa izvedenčeve ugotovitve o morebitni vidni vlagi. To ne izhaja niti iz 7. strani zapisnika o točkovanju, kjer bi se lahko dodelile odbitne točke za vidno vlago za neizoliranost kletnega ali pritličnega prostora, ki pa niso bile dodeljene. Zato je po mnenju tožene stranke mogoče zaključiti, da sodni izvedenec ob ogledu ni ugotovil obstoja vidne vlage.

32. Tožena stranka izpostavlja, da je tožnik v vlogi navedel, da je skupna površina 13,69 m2 (vloga stran 3, točka 3 neprimerna površina stanovanja), enako tudi pri opisu stanovanjskih razmer (vloga stran 6, poglavje III stanovanjske razmere) in v dokaz priložil zapisnik o točkovanju stanovanja, iz katerega je razvidna navedena površina s korekcijskim faktorjem 1. Da bi bilo treba upoštevati korekcijski faktor 0,9 ali manj, pa ne izhaja niti iz šestega odstavka 2. člena Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb, kjer je navedeno, da se pri izračunu površine stanovanja uporablja standard SIST ISO 9836, kazalnik 5.1.7. Skladno s 4. členom Pravilnika se pri ugotavljanju vrednosti stanovanja glede na uporabno popravljeno neto tlorisno površino stanovanja pri površini do 30 m2 upošteva korekcijski faktor 1,057, kar je sodni izvedenec upošteval, kot je razvidno iz točkovanja stanovanja na strani 5, poglavje III, vpliv velikosti stanovanja na vrednost. K I. točki izreka: Presoja sodišča

33. Dne 15. 3. 2020 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V okviru dokaznega postopka je pregledalo priloge tega spisa (A1 do A4, B2 do B4 in B6 do B7) in spise, ki se nanašajo na zadevo. Glede na to, da je v obravnavani zadevi sporno, ali je tožena stranka ravnala po pravilih postopka in ali je pravilno uporabila materialno pravo, izvedba dokaza z zaslišanjem tožnika po naravi stvari ni bila potrebna (pravilnost uporabe na podlagi Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) izdanega Pravilnika in na tej pravni podlagi objavljenega Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z dne 12. 4. 2019 (v nadaljevanju Javni razpis) se presoja na podlagi podatkov spisa, ki se nanaša na zadevo).

34. Tožba ni utemeljena.

35. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja:

36. Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je na podlagi 87. člena SZ-1 izdan Pravilnik in na tej pravni podlagi objavljen Javni razpis.

Relevantne določbe SZ-1

37. Iz petega odstavka 87. člena SZ-1 je razvidno, da so do dodelitve neprofitnega najemnega stanovanja v lasti občine, države, javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije upravičeni državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo pogoje in merila, določena s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki ga izda minister.

38. Šesti odstavek 87. člena SZ-1 določa, da se v Pravilniku določijo splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer, kriteriji za morebitno plačilo lastne udeležbe in varščina za uporabo stanovanja ter možni zavezanci zanju, površinski normativi za dodelitev neprofitnih stanovanj in napotki glede njihove uporabe ter postopek dodeljevanja teh stanovanj. Pogoji in merila se določijo tako, da ima pri dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prednost ena ali več kategorij prosilcev kot, na primer, družine z več otroki, družine z manjšim številom zaposlenih, mladi in mlade družine, invalidi in družine z invalidnim članom, državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali pa so podnajemniki, ter prosilci, ki so glede na poklic ali dejavnost, katero opravljajo, pomembni za posamezno lokalno skupnost, kar mora lokalna skupnost posebej opredeliti v razpisu. Najemodajalec v posameznem javnem razpisu določi tudi, katera kategorija prosilcev ima prednost pri dodelitvi stanovanja, če eden ali več prosilcev doseže enako število točk, ugotovljenih glede na prej navedena merila.

39. Pri posameznem razpisu za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem lahko najemodajalec predpiše, poleg pogojev, določenih s Pravilnikom, še dodatne pogoje, ki jih mora prosilec izpolnjevati (na primer doba bivanja v občini), pri čemer točke, ki jih je mogoče doseči z dodatnimi pogoji, ne smejo presegati najvišjega možnega števila točk, ki ga določa pravilnik iz petega odstavka tega člena (sedmi odstavek 87. člena SZ-1).

Relevantne določbe Pravilnika

40. Pravilnik v prvem odstavku 3. člena določa splošne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja in sicer: državljanstvo Republike Slovenije (prva alineja); stalno prebivališče v občini ali na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada ali neprofitne stanovanjske organizacije, v kateri je zaprosil za pridobitev neprofitnega stanovanja (druga alineja); da prosilec ali kdo izmed oseb, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino, ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja.

41. Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem mora med drugim določati dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi (3. točka 18. člena Pravilnika).

42. Glede meril Pravilnik določa, da najemodajalci pri proučitvi vseh okoliščin, pomembnih za uvrstitev in razvrstitev udeležencev razpisa na prednostno listo za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, uporabljajo za ocenitev stanovanjskih in socialnih razmer, v katerih živijo udeleženci razpisa in njihovi ožji družinski člani, obrazec iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika (21. člen). Sestavni del Pravilnika sta tako Obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev (v nadaljevanju Obrazec), v katerem so že določeni številni kriteriji za ocenjevanje in število točk, ki prosilcem pripada za posamezne kriterije in Pojasnila za uporabo pravilnika in obrazca za oceno stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev. Najemodajalci na podlagi določb Pravilnika, razpisnih pogojev ter Obrazca določijo prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavijo na enak način kot razpis (prvi odstavek 23. člena Pravilnika). Najemodajalci pa v posameznem razpisu še posebej opredelijo prednostno kategorijo ali prednostne kategorije prosilcev iz prvega odstavka 6. člena Pravilnika.

Sklepno

43. V obravnavani zadevi je sporno, ali tožniku v postopku ocenjevanja stanovanjskih in socialnih razmer, predvidenem v Javnem razpisu, pripadajo točke po točkovalnih kategorijah 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“ (240. točk), 3.1.3. „Neprimerna površina stanovanja od 8 m2 do 12 m2 na družinskega člana“ (10 točk) in 7.2. „Kronična bolezen zgornjih dihal“ (60 točk).

44. Razpis za oddajo neprofitnih stanovanj mora po 19. členu Pravilnika določati zlasti : 1. pogoje, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem; 2. podatke, ki jih morajo udeleženci razpisa navesti v vlogi; 3. dokumentacijo, ki jo morajo udeleženci razpisa priložiti vlogi; (…). Javni razpis v zvezi z zahtevano dokumentacijo pod točko 6.4. Predložitev listinskih dokazil določa, da morajo prosilci, ki uveljavljajo dodatne točke zaradi bivanja v neprimernem stanovanju, predložiti zapisnik o točkovanju, s katerim razpolaga upravnik objekta. Če objekt nima upravnika, je zapisnik treba pridobiti pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti nepremičnin, sodno zapriseženemu cenilcu gradbene stroke oziroma fizični osebi, ki je opravila ustrezno izobraževanje ter ima pridobljeno potrdilo, ki dokazuje njeno usposobljenost za točkovanje stanovanj po Pravilniku o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb. Glede zdravstvenih razmer Javni razpis v točki 3. napotuje na Pravilnik, ta pa v prilogi (obrazec za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer) pod točko 7. določa, da se zdravstvene razmere točkujejo v primeru, če prosilec izpolnjuje dva pogoja in sicer: - da je iz predloženega zdravniškega potrdila razvidno, da sam ali družinski član boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo in - da so v zapisniku o točkovanju za stanovanje, v katerem prebiva, upoštevane odbitne točke za delno, pretežno ali vidno vlago, ali če je predloženo dokazilo pristojnega izvedenca, ki izkazuje prisotnost vlage ali če le–to ugotovi komisija najemodajalca ob samem ogledu.

45. Tožena stranka se je strinjala, da je tožnik izkazal obstoj prvega pogoja (kronično obolenje zgornjih dihal ali astma). Ob sklicevanju na „Zapisnik o točkovanju stanovanjske sobe, ..., Ljubljana“ z dne 11. 5. 2019 pa je presodila, da tožnik ni izkazal drugega pogoja.

46. Stališče tožene stranke je pravilno. Uvodoma sodišče pojasnjuje, da je tožnik v vlogi pri naslovu stalnega prebivališča, naslovu za vročanje ter pri prebivališču, na katero se nanaša opis razmer in v katerem dejansko prebiva, označil naslov ..., Ljubljana. V opisu stanovanjskih razmer na 6. strani vloge pa je navedel: „Stanujem v podstrešni sobici v izmeri 13,69 m2. Sem 1/16 solastnik lesene hiše zgrajene leta 1942, katere sem solastnik, sem si za bivanje v svojem lastniškem deležu (1/16) uredil sobo.« in »Soba v kateri prebivam je neprimerna za bivanje,...“.

47. Iz 2. strani navedenega zapisnika je sicer razvidno, da gre za objekt v slabšem gradbenem stanju in da je potrebna celovita prenova. Vendar pa iz izvedenčevega mnenja na 7. strani zapisnika ni razviden obstoj vlage v stanovanju, v katerem je tožnik označil, da prebiva (mansardno, podstrešno stanovanje). Njeno navzočnost je izvedenec namreč ugotovil le v kletnem ali pritličnem stanovanju. Ob takem stanju stvari pa tožnik tudi po presoji sodišča ni upravičen do točk po kategoriji 7.2. Sodišče še pripominja, da je tožnik tisti, ki je bil dolžan dokazati obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi bil upravičen do 60 točk za zdravstvene razmere (če bi bila v stanovanju izkazana vlaga), s točno določeno dokumentacijo. Ta obveznost je veljala enako za vse prijavitelje in ne zgolj zanj. S tem v zvezi pa Pravilnik določa, da si lahko najemodajalci stanovanjske razmere udeležencev razpisa ogledajo v komisiji (drugi odstavek 22. člena Pravilnika), kar je zgolj možnost in ne pravilo. Tožena stranka je to določbo konkretizirala v točki 7. Javnega razpisa tako, da je določila, da se bo ogled opravil nenapovedano le pri tistih prosilcih, ki bodo na podlagi predložene listinske dokumentacije zbrali zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Ker tožnik ni zbral zadostnega števila točk, tožena stranka ni bila dolžna opraviti ogleda.

48. Tožnik ni upravičen niti do točk v zvezi s kategorijo 3.1.3. Upravičenost po tej točkovalni kategoriji namreč izpolnjujejo prosilci, pri katerih neprimerna površina na družinskega člana znaša od 8 do 12 m2. Iz tožnikove opredelitve velikosti celotne stanovanjske enote v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge) pa je razvidno, da presega navedeno stanovanjsko površino, saj je označil, da znaša 13,69 m2. Drugačna površina, ki bi bila upoštevna ob morebitni uporabi korelacijskega faktorja, ni razvidna niti iz navedenega zapisnika. Zato ni utemeljen tožbeni očitek, da je površina bivalne enote v mansardi ob upoštevanju korelacijskega faktorja približno 10,26 m2. 49. Tožnik je bil z vlogo pri poglavju II. „opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer", poučen, da z obkroževanjem ali odkljukanjem označi ustrezne točkovalne kategorije v pravokotniku levo ob posamezni točkovalni postavki (priloga B6). Primer pravilno označene in izpolnjene postavke je razviden tudi iz navodil za izpolnjevanje vloge (priloga B7), ki jih je tožnik prejel skupaj z vlogo, hkrati pa so bili prosilci poučeni, da se upoštevajo v vlogi navedene razmere.

50. Skladno z navedenimi navodili je tožnik označil točkovalno kategorijo 1.10., zaradi česar tožena stranka ni imela podlage za priznanje točk v zvezi s kategorijo 1.1. „Brezdomec, uporabnik barake“. Poleg tega je pravilno upoštevala tudi navedeno tožnikovo opredelitev stanovanjskih okoliščin v „Opisu stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer“ (II. točka vloge) in v „Stanovanjskih razmerah“ (III. točka vloge), ki že po naravi stvari izključujejo upravičenost do točk pod postavko 1.1. Nenazadnje pa je tožnik drugačne trditve v zvezi s stanovanjskimi okoliščinami podal šele v tožbi (da na naslovu ... ni prebival, ampak je imel tam le prijavljeno stalno prebivališče), kar glede na določbe tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1 predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto, ki je sodišče pri svoji odločitvi ne more upoštevati. Sodišče še pripominja, da je bil tožnik zaradi točkovanja stanovanjskega statusa pod postavko 1.10. upravičen tudi do točk pri postavki 2.1., ki mu ne bi bile priznane, če bi bil upravičen do točk po postavki 1.1.1

51. Poleg tega je po presoji sodišča treba v postopkih javnega razpisa upoštevati, da gre za poseben postopek, pri katerem je bistvenega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev postopka, ki med seboj tekmujejo. Gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožnikovi pravici. Tožnik torej ob določenih, vnaprej predpisanih in izpolnjenih pogojih nima pravice do najema neprofitnega stanovanja, ampak so do tega upravičeni tisti prosilci, ki po opravljenem točkovanju zberejo največje število točk. Točkovanje se mora opraviti na podlagi dokumentov in meril, ki so za vse predpisana enako in se morajo za vse udeležence enako uporabljati, v interesu udeležencev pa je, da se postopek razpisa tudi čim hitreje zaključi. 52. Navedena izhodišča so razvidna iz 7. točke javnega razpisa. Tudi ob takem stanju stvari je tožena stranka pravilno upoštevala, da je bil tožnik ob oddaji vloge zemljiško knjižni solastnik navedene nepremičnine, na kar ne more vplivati ne izvršba na to nepremičnino ne tožnikove trditve o zgolj formalnem solastništvu. Pravno relevantno je namreč le zemljiško knjižno stanje v času oddaje vloge, ki med strankama ni sporno. Zato je tudi iz tega razloga pravilna presoja tožene stranke, da je tožnik upravičen do točk iz kategorije 1.10. 53. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

54. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Navedeno je razvidno iz navodil glede uveljavljanja stanovanjskega statusa v vlogi (3. stran vloge v prilogi B6).