Jedro

Tožnik je pogodbo o zaposlitvi podpisal prvi dan dela, med delovnim časom, kmalu zatem pa se je poškodoval. Tožnik je bil torej skupno v službi manj kot en dan, nato pa v bolniškem staležu, ko mu je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato vsebinska ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za manj kot en dan efektivnega dela, tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka tožniku določila poskusno delo v trajanju enega meseca. Smisel instituta poskusnega dela je v tem, da se v določenem časovnem obdobju ugotovijo oziroma pokažejo znanja in sposobnosti delavca za opravljanje določenega dela. Ker je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških in stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 5. 9. 2014 nezakonita in da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo in traja do 31. 12. 2014; da je tožena stranka dolžna tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga pozvati nazaj na delo ter mu za čas od datuma prenehanja delovnega razmerja dalje do vrnitve na delo obračunati plačo v bruto znesku 800,00 EUR, od tako obračunane plače plačati pripadajoče davke in prispevke za posamezno zapadlo plačo ter izplačati zapadle neto plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za vsako posamezno plačo; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo vlaga tožnik pravočasno pritožbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da o pritožbi odloči tako, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki v plačilo naloži stroške postopke na prvi stopnji in pritožbenega postopka, podrejeno pa da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela, ker se je postavilo na stališče, da je tožena stranka lahko že prvi delovni dan ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje njenih pričakovanj ter mu nato zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Navaja, da pred nastopom dela ni bil seznanjen, da bo na poskusnem delu in da bo njegovo delo kdorkoli spremljal. Pri toženi stranki je z delom pričel že v soboto 23. 8. 2014, pri čemer tega dne ni samo opazoval delovni proces, ampak je delal (pometal notranje in zunanje proizvodne prostore tožene stranke in pomagal sodelavcem). Enako delo je opravljal tudi v ponedeljek 25. 8. 2014. Šele v ponedeljek dne 25. 8. 2014 ob 13.30 uri je tožnik v podpis prejel pogodbo o zaposlitvi, v kateri je bilo določeno poskusno delo. Glede na to, da tožena stranka zatrjuje, da je delo, za katerega je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, izjemno enostavno in da je direktor tožene stranke zmožen že v dveh urah oceniti, ali je delavec primeren za takšno delo ali ne, se tožniku poraja vprašanje, zakaj je tožena stranka določila kar enomesečno poskusno delo, saj bi glede na izpovedbo direktorja zadoščalo poskusno delo v trajanju enega dne. Tožnik je prepričan, da se delavec na novem delovišču, brez izkušenj s tovrstnim delom, ne more 100 % znajti v dveh urah in tudi ne v enem dnevu. Delo ob žagi je specifično, povezano z določenimi nevarnostmi, delo se opravlja ob hrupu, na kar se mora delavec navaditi, zato je pričakovano, da delavec prvi dan ni popolnoma suveren, da pri svojem delu dela napake in takoj sam od sebe ne vidi vsega dela, ki bi ga bilo potrebno opraviti. Tožena stranka navaja, da ga ni videla, da bi pospravljal orodje in da ni upošteval navodil iz varstva pri delu. Tožniku v času, ko je delal pri toženi stranki, ni nihče odredil dela, nihče mu ni pokazal, kaj in kako naj dela, zato se je trudil po svojih najboljših močeh. Ko je tožnik ob 13.30 uri podpisal pogodbo o zaposlitvi, mu je direktor tožene stranke na žaljiv in ponižujoč način predočil, da ne dela dobro in da bo moral svoj odnos do dela popraviti. Takšen razgovor je tožnika zelo prizadel in mu je povsem nerazumljivo, zakaj so s tožnikom sploh podpisali pogodbo o zaposlitvi za določen čas 4 mesecev z enomesečnim poskusnim delom. Tožena stranka je dne 25. 8. 2014, ko je tožniku ob 13.30 uri ponudilo v podpis pogodbo o zaposlitvi očitno vedela, da si še ni ustvarila končnega vtisa o tožnikovem delu in da tožnikovo poskusno delo še ni zaključeno. Ker je tožnika žaljiv razgovor z nadrejenim vznemiril, se je nato po vrnitvi na svoje delovno mesto zaradi nepazljivosti, ki je bila posledica neprijetnega razgovora v direktorjevi pisarni, poškodoval. Tožnik se ni poškodoval zato, ker se ne bi držal navodil iz varstva pri delu kot povsem neutemeljeno zaključuje sodišče. Okoliščine tožnikove nesreče pri delu so nejasne, saj se tožnik sploh ne spomni kako je do nesreče prišlo. Nesreče tudi ni videl nihče od sodelavcev, tako da je zaključek sodišča, da se je tožnik poškodoval zaradi nespoštovanja pravil o varnosti pri delu, povsem napačen in ne temelji na dejanskem stanju. Tožnik je prepričan, da mu je tožena stranka pogodbo o zaposlitvi odpovedala izključno iz razloga, ker se je poškodoval na delu in je bil zaradi poškodbe v daljšem bolniškem staležu. Glede na zaključke sodišča, da naj bi tožena stranka že dne 25. 8. 2014 vedela, da je tožnik neuspešno opravil poskusno delo, da ni primeren za delovni proces in delovno sredino tožene stranke, zakaj je potem s sestavo odpovedi pogodbe o zaposlitvi čakala celih 12 dni in podala zahtevo delodajalca za presojo ocene izbranega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo zavarovanca. Tožena stranka si namreč v nekaj urah tožnikovega dela ni mogla ustvariti vtisa o tem, ali je tožnik opravil poskusno delo ali ne, saj tožnik ni imel možnosti, da pokaže svoje sposobnosti za delo, nato pa mu je nadaljevanje poskusnega dela preprečila poškodba pri delu in posledično stalež. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da je bilo poskusno delo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 8. 2014, ko je pričel tožnik delo tudi opravljati. Ob opazovanju dela in praktičnem usposabljanju dne 22. 8. 2014, ki ga je izvedel direktor tožene stranke, pa je bilo tožniku predočeno, da ga bodo ocenjevali direktor, A.A. in B.B. – vsi zaposleni pri toženi stranki. Navedeni so že prvi dan opravljanja tožnikovega dela, ob opazovanju in spremljanju, inštruktaži in skupnem delu videli in ugotovili, da tožnik delo ne opravlja oziroma opravlja izjemno slabo, da nima interesa za delo, da ni znal delati niti enostavnih del, da ni pospravljal orodja, temveč je zgolj stal in gledal, predvsem pa da ni spoštoval večkrat poudarjenih navodil iz varstva pri delu, zaradi česar je dobil negativno oceno poskusnega dela. Tako se je tožena stranka že prvi dan poskusnega dela odločila za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Začasna odsotnost tožnika zaradi nezmožnosti za delo zaradi poškodbe v konkretnem primeru ni v ničemer vplivala na samo odpoved in tudi ni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil nekaj časa odsoten, nekaj časa je čakal na posvet pri strokovnjaku za delovno pravo in to je izključni razlog, da odpoved ni bila posredovana takoj, temveč čez 12 dni, pri čemer to za samo odpoved sploh ni bistveno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ter na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, zlasti če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba sploh ne bi imela razlogov, ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Sodba sodišča prve stopnje opisanih pomanjkljivosti nima, je ustrezno obrazložena, pritožbeno sodišče pa je sprejeto odločitev lahko preizkusilo. V obrazložitvi se je sodišče prve stopnje opredelilo do vseh bistvenih dejstev, iz razlogov, ki jih je navedlo, pa je mogoče razbrati, zakaj je odločilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, podana tožniku, zakonita.

7. Dejansko stanje glede odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo nepravilno in nepopolno, zato je sprejeta odločitev nepravilna oziroma vsaj preuranjena.

8. Predmet tega individualnega delovnega spora je presoja zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka že prvi dan dela (25. 8. 2014) tožniku podala negativno oceno poskusnega dela in mu dne 5. 9. 2014 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Odločilo je, da je bila odpoved zakonita, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo.

9. Pritožbeno sodišče je o pritožbi tožnika zoper navedeno sodbo že odločalo s sodbo opr. št. Ppd 729/2015 z dne 10. 2. 2016. Ocenilo je, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že zato, ker je tožnik delo v okviru poskusnega dela, ki je bilo določeno v enomesečnem trajanju, dejansko opravljal le en dan, zato na druge pritožbene navedbe ni odgovarjalo. Pritožbi je delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi z dne 5. 9. 2014 in toženi stranki naložilo, da tožniku prizna pravice iz delovnega razmerja, mu za čas od 14. 9. 2014 do 31. 12. 2014 obračuna bruto plačo v znesku 800,00 EUR, od tako obračunane plače plača pripadajoče davke in prispevke in izplača neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter mu povrne stroške postopka (I. točka izreka), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka (III. točka izreka). Vrhovno sodišče RS je s sklepom VIII Ips 119/2016 z dne 30. 8. 2016 ugodilo reviziji tožene stranke in razveljavilo sodbo pritožbenega sodišča v celoti in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Zavzelo je stališče, da načeloma delodajalec ne bo mogel ugotoviti že prvi dan delavčevega dela, ali delavec ustreza njegovim pričakovanjem in ali je delavčevo delo skladno z utemeljenimi standardi pri delodajalcu, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče, saj bi na delavčevi strani lahko obstajale okoliščine, zaradi katerih ni in tudi ne bo primeren za določeno delo. Vrhovno sodišče RS je zato stališče pritožbenega sodišča, da negativna ocena poskusnega dela že po enem delovnem dnevu ni možna, spoznalo kot zmotno.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik pogodbo podpisal prvi dan dela, torej med delovnim časom. Tožnik je izpovedal, da je pogodbo podpisal okoli 13.30 ure, kmalu zatem pa se je poškodoval. Iz izvida z dne 26. 8. 2014 izhaja, da se je poškodba zgodila 25. 8. 2014 ob 14:15. Iz izpovedb A.A. in C.C. pa izhaja, da je bil po malici, to je po 11. uri, s tožnikom opravljen pogovor, naj spremeni svoj odnos in interes do dela, tožnik je nato podpisal pogodbo, kmalu zatem pa je prišlo do poškodbe. Glede na navedeno je utemeljena pritožbena navedba, da si tožena stranka ob podpisu pogodbe še ni ustvarila končnega vtisa o tožnikovem delu in da njegovo poskusno delo takrat še ni bilo zaključeno oziroma ocenjeno. Take ocene pa po mnenju pritožbenega sodišča tožena stranka ni mogla podati niti v kratkem času, ki je sledil podpisu pogodbe, do trenutka poškodbe. Tožnik je bil skupno v službi dejansko manj kot en dan, nato pa v bolniškem staležu, ko mu je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da vsebinska ocena tožnikovega poskusnega dela ni mogla biti realna, ker je bila podana za manj kot en dan efektivnega dela, tudi ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka tožniku določila poskusno delo v trajanju enega meseca. Smisel instituta poskusnega dela je namreč v tem, da se v določenem časovnem obdobju ugotovijo oziroma pokažejo znanja in sposobnosti delavca za opravljanje določenega dela.

11. Tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je delo ob žagi specifično in povezano z določenimi nevarnostmi, kar nenazadnje priznavajo tudi zaslišane priče, zato so utemeljene pritožbene navedbe, da delavec prvi dan dela v takih okoliščinah ni popolnoma suveren oziroma ne vidi vsega dela, ki ga je potrebno opraviti. Pritožbeno sodišče izpostavlja tudi izpovedbo tožnika, ki jo ponavlja tudi v pritožbi, in sicer, da mu nihče od nadrejenih ni povedal ali pokazal, kaj naj bi delal kot delavec na žagi, zato je delal druga dela, ki so mu jih odredili sodelavci. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik prvi dan dela opravljal najenostavnejša dela: pometanje žagovine, spravljanje nevarnega orodja na delovno mesto in čiščenje piska iz lubja. Ob nadaljnji tožnikovi izpovedbi, da ne ve, kaj bi moral delati na delovnem mestu delavec na žagi, je ostalo neraziskano vprašanje, ali je tožnik prvi (in edini dan) dela opravljal (vsa) dela delovnega mesta delavec na žagi, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. V primeru, da tožnik še ni pričel opravljati navedenih del, tožena stranka še ni mogla oceniti, ali tožnik ustreza njenim pričakovanjem glede na konkretno delovno mesto oz. ali je tožnikovo delo bilo skladno z utemeljenimi standardi pri toženi stranki. Kot izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča RS, načeloma delodajalec tega ne more ugotoviti že prvi dan dela, je pa to v izjemnih okoliščinah mogoče. Vrhovno sodišče RS je poudarilo, da je negativna ocena poskusnega dela možna tudi že po enem delovnem dnevu, a mora iti res za izjemne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče podati realno oceno. Pritožbeno sodišče ob vsem navedenem ocenjuje, da iz do sedaj izvedenih dokazov ne izhaja, da bi šlo za take izjemne okoliščine, zaradi katerih bi bila negativna ocena poskusnega dela, podana po prvem delovnem dnevu in v kratkem času po podpisu pogodbe, realna in utemeljena.

12. Tožena stranka nenazadnje tudi ni dokazala navedb iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je do poškodbe prišlo zaradi tožnikovega neupoštevanja navodil iz varstva pri delu. Iz izvedenega postopka izhaja, da tožnikove poškodbe ni videl nihče, tožena stranka pa niti v odpovedi niti v sodnem postopku ni konkretizirala tega očitka, torej katero navodilo je tožnik kršil in povzročil poškodbo. Zato tožnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da se je poškodoval zaradi neupoštevanja navodil iz varstva pri delu, napačen.

13. Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani in je zaradi zmotne pravne presoje dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče po določbi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da je z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem. Razveljavitev stroškovne odločitve je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari. V posledici razveljavitve odločitve v izpodbijanem delu se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov (glede neuporabe 118. člena ZDR).

14. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek, predvsem v zvezi s tem, ali je tožnik opravljal dela delovnega mesta delavec na žagi, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Nato naj sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč pritožbenega in revizijskega sodišča ponovno presodi, ali so bile v konkretnem primeru podane take (izjemne) okoliščine, da bi tožena stranka lahko podala negativno oceno poskusnega dela že po prvem dnevu opravljanja dela. Pri tem pa naj upošteva tudi določbo 90. člena ZDR-1, ki kot neutemeljen odpovedni razlog med drugim določa tudi začasno odsotnost z dela zaradi nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe ali nege družinskih članov po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Po pretehtanju vseh okoliščin naj nato ponovno odloči o tožbenem zahtevku.

15. Odločitev o stroških pritožbenega in revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).