Jedro

Sodišče skupne stroške, prevali na udeležence, zato ZNP tudi ureja delitev skupnih stroškov.

Izrek

I. Pritožbeni zadevi I Cp 44/2022 in I Cp 45/2022 se združita v skupno obravnavanje in se obravnavata pod I Cp 44/2022. II. Pritožbi se delno ugodi, razveljavi se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagatelju B. B. skupne stroške v višini 149,45 EUR, in v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagateljici C. C. skupne stroške v višini 149,45 EUR in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu v I. točki izreka v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagatelju B. B. skupne stroške v višini 765,00 EUR in v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagateljici C. C. skupne stroške v višini 314,31 EUR, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagatelju B. B. skupne stroške v višini 914,45 EUR, predlagateljici C. C. pa skupne stroške v višini 463,76 EUR, vse v roku 15 dni od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je predlagatelj B. B. dolžan povrniti predlagateljici C. C. stroške sodnega izvedenca v višini 242,55 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Nasprotna udeleženka po pooblaščencu ob upoštevanju pritožbenih navedb in pritožbenega predloga pravočasno izpodbija I. točko izreka tega sklepa sodišča prve stopnje iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP).

Navaja, da so udeleženci obeh nepravdnih postopkov 7. 9. 2018 sklenili sodno poravnavo, s katero so se dogovorili o ureditvi spornih mej in delitvi stroškov na način, da vsak udeleženec nosi svoje odvetniške stroške, stroške sodnega izvedenca na nosita predlagatelj B. B. in nasprotna udeleženka A. A. vsak do polovice. Meni, da so se vsi udeleženci v sodni poravnavi dogovorili o delitvi stroškov izvedenca, zato sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za drugačno odločanje. Ker ZNP v primeru sklenjene sodne poravnave nima določb o stroških postopka, je potrebno skladno z določbo 37. člena ZNP smiselno uporabiti določbe ZPP. Prvi odstavek 159. člena ZPP določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače določeno. Glede odvetniških stroškov in stroškov izvedenca so se udeleženci dogovorili o njihovi delitvi, za vse ostale stroške (splošne in posebne) pa se uporabljajo določbe prvega odstavka 159. člena ZPP. V kolikor ni drugače dogovorjeno podpisnice sodne poravnave nimajo obveznosti povrnitve stroškov druga do druge. Če bi želele drugače, bi se morale dogovoriti v okviru sodne poravnave. Takšno je tudi stališče v sodni praksi, na primer sklep VSL I Cp 3020/2014 in sklep VSL I Cp 619/2016. Predhodno stališče velja tudi za strošek sodne takse v višini 50,00 EUR in stroške zunanjega poslovanja sodišča v višini 59,00 in 215,00 EUR. Za te stroške sodišče ni imelo pravne podlage, da jih prevali na nasprotno udeleženko, saj se udeleženci v sodni poravnavi glede teh stroškov niso dogovorili. V nadaljevanju navaja, da ji je sodišče prve stopnje zmotno naložilo plačilo stroškov povzročenih po njeni krivdi, ker jih ni povzročila. Na naroku 13. 12. 2018 je bil prisoten njen pooblaščenec D. D. in ne ona osebno, zato bi sodišče lahko kvečjemu plačilo navedenih stroškov skladno s šestim odstavkom 35. člena ZNP naložilo njenem pooblaščencu. Na naroku 13. 12. 2018 ni bil prisoten samo D. D., ampak tudi drugi ljudje, ki so izvedenca soočili z nepravilnostmi v postopku in od njega terjali odgovore. V zvezi z dogodki na naroku 13. 12. 2018 se je zoper D. D. vodil tudi prekrškovni postopek, v katerem je sodišče ugodilo njegovi zahtevi za sodno varstvo in postopek o prekršku ustavilo. Iz navedenega izhaja, da izvedenec ni imel nikakršne osnove v ravnanju D. D. za to, da je na pomoč poklical policijo. Poleg tega je izvedenec za ogled 13. 12. 2018 prejel nagrado v višni 92,00 EUR, torej je izvedel določena opravila, saj v nasprotnem primeru nagrade ne bil prejel. Iz poročila o dogodku na ogledu 13. 12. 2018, ki ga je izvedenec posredoval sodišču, izhaja, da je v času prisotnosti policije opravil geodetske meritve poravnave meje s satelitsko navigacijo. Izvedenec je torej opravil meritve, zato ni mogoče zatrjevati, da gre za po krivdi povzročene stroške. Poleg tega za izvedbo meritev 13. 12. 2018 izvedenec sploh ni imel pogojev, saj ni obvestil vseh udeležencev. Sodišče je zmotno navedlo, da so stroški nagrade za opravo ogleda 13. 12. 2018 znašali 153,49 EUR, saj je te stroške pritožbeno sodišče s sklepom z dne 28. 11. 2019 znižalo za stroške pomožnega delavca v višini 36,00 EUR. Ker so se stranke sodne poravnave dogovorile, da stroške izvedenca nosita predlagatelj B. B. in nasprotna udeleženka A. A., vsak do ene polovice, za odločanje po načelu krivde ni bilo pravne podlage. Nadalje navaja, da ji je sodišče prve stopnje naložilo plačilo krivdnih stroškov dvakrat. Izvedencu so bili stroški skladno s sklepom pritožbenega sodišča z dne 28. 11. 2019 izplačani polovica iz predujma C. C. in polovica iz predujma B. B. Sodišče pa je z izpodbijanim sklepom naložilo nasprotni udeleženki v plačilo polovico sodne takse in polovico stroškov zunanjega poslovanja sodišča, poleg tega pa še polovico stroškov izvedenca v znesku 638,74 EUR, ki jih je plačal B. B., v kateri je že všteta polovica krivdnih stroškov in dodatno še krivdno povzročene stroške v znesku 167,46 EUR, ki so bili že vsebovani v stroških izvedenca, ki jih je plačal B. B. Podobno je tudi pri C. C. sodišče poleg polovice stroškov izvedenca v znesku 242,55 EUR, priznalo še polovico krivdno povzročenih stroškov v višini 167,46 EUR, ki so dejansko že vsebovani v stroških izvedenca.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Uvodoma je pojasniti, da se v pritožbenih zadevah I Cp 44/2022 in I Cp 45/2022 obravnava isti sklep N 34/2016, N 35/2016 z dne 30. 11. 2021, zato je sodišče druge stopnje skladno z določbo 300. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zadevi I Cp 44/2022 in I Cp 45/2022 združilo in jih skupno obravnavalo.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je stroškovna odločitev sprejeta v nepravdnem postopku zaradi ureditve meje med nepremičninami predlagateljev in nasprotne udeleženke, s katero je sodišče prve stopnje odločilo o skupnih stroških, ki so nastali v predmetnem nepravdnem postopku in jih predstavljajo stroški izvedneca povzročeni po krivdi, stroški sodne takse in stroški zunanjega poslovanja sodišča. 6. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se v predmetni nepravdni zadevi uporabljajo določbe ZNP, zato se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Nasprotna udeleženka pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišče prve stopnje, da so se vsi predlagatelji in nasprotna udeleženka nepravdnih postopkov N 34/2016 in N 35/2016 s sodno poravnavo z dne 7. 9. 2018 dogovorili, da vsak udeleženec nosi svoje odvetniške stroške, stroške sodnega izvedenca pa nosita predlagatelj B. B. in nasprotna udeleženka A. A., vsak do ene polovice.

8. Nasprotna udeleženka neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za odločanje o skupnih stroških in po krivdi povzročenih stroških za delo izvedenca iz razloga, ker so se vsi udeleženci v predmetni sodni poravnavi že dogovorili o delitvi vseh stroškov. Stroški postopka so izdatki, ki nastanejo med postopkom in zaradi postopka. Ločimo stroške udeležencev in sodne stroške. Stroški udeležencev so stroški, ki jih imajo udeleženci s prihodom na sodišče, izdatki za nagrade odvetnikom itd. Sodni stroški so stroški za delo sodišča, za izvedbo dokazov itd. Sodišče tudi te stroške, torej skupne stroške, prevali na udeležence, zato ZNP tudi ureja delitev skupnih stroškov. Predlagatelji in nasprotna udeleženka so se v sodni poravnavi dogovorili le o delitvi svojih stroškov in o stroških izvedenca, zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno skladno z določbo 139. člena ZNP, ki ureja delitev skupnih stroškov v postopku za ureditev mej, in določbami 35. člena ZNP, ki se nanašajo na odmero po načelu krivde, odločilo tudi o skupnih stroških, ki jih predstavljajo stroških sodne takse in stroških zunanjega poslovanja sodišča ter stroških izvedenca, ki so bili povzročeni po krivdi. Nasprotna udeleženka neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati prvi odstavek 159. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki določa, da vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo, pa ni v poravnavi drugače določeno. Predlagatelji in nasprotna udeleženka so se namreč v predmetni sodni poravnavi dogovorili le glede svojih stroškov in stroškov izvedenca, zato je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo še o stroških povzročenih po krivdi. Nasprotna udeleženka se neutemeljeno pritožbeno sklicuje na sklep VSL I Cp 3020/2014 z dne 21. 1. 2015 in sklep VSL I Cp 619/2016 z dne 19. 4. 2016, saj se ti dve zadevi ne nanašata na odmero skupnih stroškov in po krivdi povzročenih stroških izvedenca, kot je primer v predmetni zadevi.

9. Nasprotna udeleženka neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da stroški izvedenca v zvezi z ogledom z dne 13. 12. 2018 niso bili povzročeni po krivdi. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa na podlagi poročila izvedenca o dogodku z dne 20. 12. 2018 pravilno ugotovilo, da je izvedenec 13. 12. 2018 poizkušal izmeriti označeno mejo, pooblaščenec nasprotne udeleženke pa je izvedbo meritev preprečil. Pritrditi je sicer nasprotni udeleženki, da je izvedenec 13. 12. 2018 izvedel določena opravila in za ta opravila prejel tudi nagrado, vendar meritve ni opravil v celoti, zato mu je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15. 4. 2019 priznalo nagrado za poskus meritve označene meje, dokončna meritev pa je bila ob asistenci policije opravljena 7. 3. 2019. Ker je pooblaščenec nasprotne udeleženke 13. 12. 2018 preprečil izvedbo celotne meritve in je sodišče izvedencu omogočilo opravo meritev 7. 3. 2019 ob asistenci policije, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so stroški izvedenca v zvezi s poskusom meritev 13. 2. 2018 in asistence policije 7. 3. 2019 povzročeni po krivdi.

10. Podatki v spisu pa potrjujejo pritožbeno navedbo nasprotne udeleženke, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je izvedencu za opravo ogleda 3. 12. 2018 odmerilo nagrado v višini 153,49 EUR, saj iz sklepa I Cp 322/2019 z dne 28. 11. 2019 izhaja, da je sodišče druge stopnje znižalo v sklepu sodišča prve stopnje z dne 15. 4. 2019 odmerjene stroške izvedenca za ogled 13. 12. 2018 za 36,00 EUR. Ob obrazloženem po krivdi povzročeni stroški izvedenca v zvezi z ogledom z dne 13. 12. 2018 znašajo 298,89 EUR in ne 334,89 EUR, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje.

11. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je pooblaščenec nasprotne udeleženke izvedencu preprečil meritev, in zaključilo, da je stroške izvedenca povzročila nasprotna udeleženka oziroma njen pooblaščenec, zato je skladno z določbo petega odstavka 35. člena ZNP odločilo, da jih je nasprotna udeleženka dolžna v celoti povrniti predlagateljem. Nasprotna udeleženka utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da je pri navedeni odločitvi pravno odločilna določba šestega odstavka 35. člena ZNP, ki določa, da mora zakoniti zastopnik ali pooblaščenec udeleženca povrniti drugemu udeležencu stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi.

12. Nasprotna udeleženka pa neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ji je sodišče prve stopnje naložilo plačilo po krivdi povzročenih stroškov dvakrat. Iz 12. točke in 13. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri skupnih stroškov pravilno upoštevalo po krivdi povzročene stroške, saj je pri izračunu pri postavki stroški izvedenca odštelo po krivdi povzročene stroške, nato pa jih je pravilno prištelo k skupnim stroškom, ki jih je nasprotna udeleženka dolžna povrniti predlagateljema. Poleg tega pa nasprotna udeleženka izračunov sodišča v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretizirano pritožbeno niti ne izpodbija, kar pa je takšna pomanjkljivost, ki ne omogoča preizkusa utemeljenosti njene trditve o nepravilnem obračunu po krivdi povzročenih stroškov.

13. Ker je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo pravno podlago glede po krivdi povzročenih stroškov in je zato ostalo v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, sodišče druge stopnje pa ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (355. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je delno utemeljeni pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagatelju B. B. skupne stroške v višini 149,45EUR in v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagateljici C. C. skupne stroške v višini 149,45 EUR in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ). V preostalem delu pa je pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo kot neutemeljeno in v še izpodbijanem in nerazveljavljenem delu v I. točki izreka v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagatelju B. B. skupne stroške v višini 765,00 EUR in v delu, v katerem je nasprotna udeleženka A. A. dolžna povrniti predlagateljici C. C. skupne stroške v višini 314,31 EUR, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

14. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP se odločitev o stroških tega pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

15. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju šestega odstavka 35. člena ZNP in na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja ponovno odločiti o povrnitvi po krivdi povzročenih skupnih stroških, ki se nanašajo na delo izvedenca v višini 298,89 EUR.