Jedro

Plačilni nalog, s katerim je stranki naloženo plačilo denarne kazni za prekršek, se šteje za vročen, tudi če ga prejemnik noče podpisati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom z dne 7. 8. 2001 kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Policijske postaje A z dne 13. 6. 2001, s katerim je bil zavržen ugovor tožnika zoper plačilni nalog z dne 4. 5. 2001 kot prepozno vložen. Po presoji tožene stranke je Policijska postaja A ravnala pravilno in v skladu z določbami Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 2/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96-odl.US, 35/97, 45/97, 73/97-odl.US, 87/97, 73/98 31/00, 33/00-odl.US in 24/01, v nadaljevanju: ZP), ko je tožnikov ugovor zoper plačilni nalog zavrgla, saj je bil vložen po preteku roka, določenega v 5. odstavku 241. člena ZP. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil v tem postopku obravnavani plačilni nalog, s katerim je bilo tožniku naloženo plačilo denarne kazni za prekršek, ki jo bi tožnik moral plačati v roku osmih dni ali v tem roku vložiti ugovor, tožniku osebno vročen na kraju storitve prekrška dne 4. 5. 2001. Ker je tožnik ugovor vložil šele dne 8. 6. 2001 je prekoračil osemdnevni rok iz 5. odstavka 241. člena ZP, zato je Policijska postaja A pravilno zavrgla tako vloženi ugovor.

Tožnik izpodbija odločitev tožene stranke. Priznava, da je ugovor vložil dne 8. 6. 2001, vendar je že v ugovoru pojasnil, zakaj ga je vložil šele tedaj. Plačilni nalog mu ni bil nikdar vročen, saj navedbe, da mu je bil vročen na kraju prekrška ne držijo. Poleg tega tožena stranka v izpodbijanem sklepu niti ni pojasnila, na podlagi česa sklepa, da je bil plačilni nalog tožniku na kraju prekrška vročen. V takem primeru, kot je obravnavani se ne more upoštevati 8 dnevni rok za ugovor. Tožnik je za dolžnost policista, da mu mora plačilni nalog vročiti, zvedel šele na zavarovalnici, ko je urejal zadeve v zvezi s popravilom svojega vozila, nato pa je iz previdnosti tudi vložil ugovor. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep tožene stranke razveljavi (pravilno: odpravi).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, ki izhajajo oz obrazložitve izpodbijanega sklepa in predlaga zavrnitev tožbe.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi iz podatkov upravnih spisov in iz tožbenih navedb tožeče stranke nesporno izhaja, da je tožnik ugovor zoper obvestilo o prekršku in plačilni nalog (plačilni nalog) vložil dne 8. 6. 2001. Med strankama je sporno le, ali je bila dne 4. 5. 2001 s strani Policijske postaje A opravljena vročitev plačilnega naloga tožniku. Na plačilnem nalogu, ki se nahaja v upravnih spisih je ob rubriki "podpis prejemnika" zaznamek "noče podpisati". Plačilni nalog, na katerem so navedeni vsi podatki tožnika, tožnik pa je naveden tudi kot njegov prejemnik, je bil namenjen tožniku, tako je z navedenim zaznamkom ("noče podpisati") na plačilnem nalogu evidentirano, da je tožnik odklonil podpis, s katerim bi potrdil njegov prejem, kar pa po presoji sodišča še ne pomeni, da vročitev plačilnega naloga ni bila opravljena. Tudi iz tožnikovih navedb v ugovoru zoper plačilni nalog z dne 8. 6. 2001, ki se nahaja v upravnih spisih je razvidno, da tožnik plačilnega naloga ni hotel podpisati. Ker je na plačilnem nalogu zapisano, da ga tožnik kot prejemnik ni hotel podpisati, v njem pa so vsebovani tudi vsi drugi relevantni podatki, je bila tudi po presoji sodišča na kraju samem vročitev opravljena v skladu z določbo 3. odstavka 97. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 8/99 in 70/00 - ZUP), zato je tudi odločitev tožene stranke, ki je pritožbo tožnika sklep o zavrženju ugovora zavrnila, pravilna. Za odločitev tako tudi ni pomemben razlog, zakaj je tožnik kasneje vložil ugovor. Ker je osemdnevni rok za ugovor tožniku začel teči naslednji dan po dnevu vročitve, to je dne 5. 5. 2001, je ugotovitev, da je tožnik vložil ugovor po preteku zakonskega osemdnevnega pritožbenega roka pravilna.

Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 50/97 in 70/00) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.