Jedro

Obseg zapustnikovega premoženja je odločilen v pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zapustnikovega premoženja). Pa temu ni tako. Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zapustnikovega premoženja ni predhodno vprašanje te pravde.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. P 2018/2012 (med pravdnima strankama zaradi izločitve iz (iste) zapuščine (pok. F. T.) iz naslova skupnega premoženja zapustnika in njegove žene F.). Odločitev v obravnavani zadevi je namreč odvisna od obsega zapuščine (pok. F. T.) – le-ta je torej predhodno vprašanje predmetne odločitve v obravnavani zadevi. In ker o tem že teče pravda, je sodišče prve stopnje v skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) odločilo, da samo ne bo reševalo navedenega predhodnega vprašanja.

2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožuje toženka s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje, tožnici pa naloži, da toženki povrne stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP ter da je zmotna ugotovitev, da naj bi pravda P 2018/2012 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani predstavljala predhodno vprašanje. Sicer pa glede tega sklep niti nima razlogov. Navaja, da v obeh pravdah tožnica uveljavlja izločitvena zahtevka, o njih pa je možno razpravljati ločeno, zgolj dejstvo, da gre za isto nepremično zapustnikovo premoženje, pa ne predstavlja rešitve predhodnega vprašanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Drži, da tožnica tako v tej kot tudi v pravdi opr. št. P 2018/2012, ki je v teku med istima pravdnima strankama pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, uveljavlja zahtevek za izločitev (dela premoženja) iz zapuščine (pravilno izločitev iz zapustnikovega premoženja) pok. F. T., a v tej pravdi izločitev dela (premoženja), ki ustreza tožničinemu prispevku k povečanju oziroma ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja po 32. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD)(1), v drugi pravdi pa izločitev dela (premoženja), ki ni zapustnikovo premoženje (ker gre (je šlo) za skupno premoženje zapustnika in njegove pok. žene,(2) ki ga je potrebno razdeliti in izločiti del, ki ni zapustnikov). Drži, da je obseg zapustnikovega premoženja odločilen v obeh pravdah, a je potrebno najprej ugotoviti, katero sploh je zapustnikovo premoženje, da bi se iz njega izločil delež (prispevek) tožnice, vtoževan v tej pravdi. Najprej je torej potrebno izločiti premoženje, ki ni zapustnikovo, saj je šele nato iz zapustnikovega premoženja mogoče izločiti del, ki ustreza prispevku tožnice po 32. členu ZD. Navidezno sicer res izgleda, da gre pri zahtevkih za izločitev določenega premoženja (ali dela premoženja) za zahtevke za ugotavljanje dejstev (obsega zap. premoženja). Pa temu ni tako.(3) Pri takih zahtevkih gre za ugotavljanje obstoja oziroma neobstoja pravic (upravičenj) v razmerju med pravdnima strankama (glede premoženja, ki je predmet zahtevka/ov). Zato ne drži, da ugotovitev obsega zap. premoženja (če se izkaže za utemeljen tožničin zahtevek za izločitev v cit. pravdi P 2018/2012) ni predhodno vprašanje te pravde. Nasprotno. Odločitev v tej pravdi je (glede obsega izločitve) neposredno odvisna od obsega zapustnikovega premoženja.(4)

5. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), odločitev o tem pa je obsežena v izreku o zavrnitvi njene pritožbe.

Op. št. (1): Prvi odstavek 32. člena ZD določa, da imajo zapustnikovi potomci in posvojenci ter njihovi potomci, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, pravico zahtevati, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja; Op. št. (2): Upoštevajoč, da je potrebno po prvem odstavku 58. člena ZZZDR zaradi prenehanja zakonske zveze (zaradi smrti enega od zakoncev) skupno premoženje razdeliti; Op. št. (3): Po 181. členu ZPP (ugotovitvena tožba) lahko tožnik s tožbo zahteva, da sodišče le ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pa pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, a le pod v drugem odstavku določenimi pogoji; s tožbo ni mogoče (ni dopustno) uveljavljati ugotovitve dejstev; Op. št. (4): Ob „istem“ prispevku potomca je v primeru, da gre v celoti za premoženje zapustnika (brez izločitve deleža na njegovem premoženju), prispevek za polovico manjši kot v primeru, da je premoženje zapustnika (zaradi izločitve denimo ½ premoženja) za polovico manjše;