Jedro

Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo pod razveznim pogojem, da premija ne bo plačana. Iz natančne navedbe dneva in ure začetka zavarovanja, določenega obročnega plačila s položnico, določene zapadlosti premije le z dnevom zapadlosti, navedbe datuma in ure podpisa zavarovalne police na zavarovalni polici, je upoštevajoč razlago v korist zavarovalca mogoče zaključiti, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe in je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo opr. št. P 351/2006 z dne 15. 5. 2008 zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo 6.401,36 EUR (prej 1.534.021,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 12. 2004 dalje do plačila.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo s sodbo v celoti zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu je tožnik dne 2. 1. 2009 vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša revizijske stroške. Revident navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo prvega odstavka 937. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Obe sodišči sta prezrli drugi odstavek istega člena, kjer je določeno, da v primeru, ko je potrebno plačati premijo po sklenitvi pogodbe, začne teči obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi določeno zavarovalnino ali odškodnino na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi zavarovanja. Iz zapisa v pogodbi izhaja, da je bil med pravdnima strankama sklenjen poseben dogovor, da prične zavarovalno kritje že na dan 11. 11. 2004 ob 9.06 uri. S tem, ko sta pravdni stranki navedli dan in uro začetka zavarovanja, sta dejansko sklenili drugačen dogovor in zasledovali cilj, da zavarovalno kritje prične takoj po izstavitvi zavarovalne police, ne glede na plačilo premije. Ker imajo določila police prednost pred določili splošnih pogojev, je potrebno upoštevati določila zavarovalne police. Do teh navedb se sodišče druge stopnje ni opredelilo, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V primeru nejasnosti je treba določila zavarovalne pogodbe šteti v korist zavarovanca in sicer tako, da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe, saj je bila na polici jasno izražena volja obeh strank, kdaj naj prične veljati zavarovanje. Obveznost tožene stranke, da izplača dogovorjeno zavarovalnino, je pričela že z dnem sklenitve pogodbe, tožena stranka pa pred škodnim dogodkom ni izvedla opominjevalnega postopka, kot ga določa tretji odstavek 937. člena OZ. Iz opomina z dne 18. 2. 2005, ki ga je tožena stranka poslala tožniku, je mogoče ugotoviti, da je tožena stranka štela, da zavarovalno kritje obstaja, saj je tožniku postavila 30 dnevni rok za plačilo premije, sicer bo postopala po 937. členu OZ, kar pomeni, da bo zavarovalno kritje po pogodbi prenehalo. Ravno tako se sodišče druge stopnje ni opredelilo do navedb, da je tožena stranka od njega neprestano zahtevala plačilo zavarovalnine, v ta namen sprožila izvršilni postopek in mu najavljala prenehanje zavarovalnega kritja, če premije ne bo plačal, nato pa trdila, da zavarovalnega kritja sploh nikoli ni bilo, ker naj ne bi bila plačana prva premija, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Bistvo spora je v tem, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke na izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, 27. 11. 2004. Predmetna pogodba predstavlja t.i. tipsko pogodbo. Za slednjo OZ v 83. členu določa, da če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke, v tem primeru zavarovalca.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila zavarovalna pogodba sklenjena 11. 11. 2004 in da je bila VIP polica avtomobilskih zavarovanj št. 285389 izročena tožniku isti dan. Dogovorjeno je bilo obročno plačilo premije in sicer v šestih obrokih. Prvi obrok je zapadel v plačilo 11. 11. 2004. Sodišče druge stopnje je te ugotovitve potrdilo in dodalo, da je zavarovanje začelo teči 11. 11. 2004 ob 9.06 ob pogoju, da je bila tega dne oziroma ob sklenitvi pogodbe plačana premija. Pri tem se je sklicevalo na prvi odstavek 20. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-03 (v nadaljevanju SP). Obe sodišči sta torej šteli, da je bilo dogovorjeno plačilo premije ob sklenitvi pogodbe in se pri tem sklicevali na določilo 20. člena SP in prvi odstavek 937. člena OZ.

8. Upoštevaje revizijske navedbe in ob vpogledu v zavarovalno polico, revizijsko sodišče ugotavlja, da je v zavarovalni polici kot dan začetka zavarovanja res določen 11. 11. 2004, vendar je navedena tudi ura 9.06. Pritrjuje ugotovitvam obeh sodišč, da je bilo določeno obročno plačilo premije s položnico in da je prvi obrok zapadel dne 11. 11. 2004. Vendar pa je bila pogodba podpisana 11. 11. 2004 ob 9.14 uri, torej pred zapadlostjo prvega obroka premije. Ta je zapadel po poteku 11. 11. 2004, ob 24.00 uri. Iz navedenega logično sledi, da je bilo dogovorjeno plačilo premije po sklenitvi pogodbe, kot to pravilno zatrjuje revident. Do takega zaključka je mogoče priti tudi z gramatikalno razlago 946. člena OZ, ki določa, da „če ni drugače dogovorjeno, učinkuje zavarovalna pogodba od štiriindvajsete ure dneva, ki je v polici označen kot dan začetka zavarovanja, pa vse do konca zadnjega dneva časa, za katerega je zavarovanje sklenjeno […]“. Omenjena določba je dispozitivna in strankam omogoča drugačen dogovor glede začetka učinkovanja zavarovanja. V konkretnem primeru sta pravdni stranki sklenili zavarovalno pogodbo pod razveznim pogojem, da premija ne bo plačana. Iz natančne navedbe dneva in ure začetka zavarovanja, določenega obročnega plačila s položnico, določene zapadlosti premije le z dnevom zapadlosti, navedbe datuma in ure podpisa zavarovalne police na zavarovalni polici, je upoštevajoč razlago v korist zavarovalca mogoče zaključiti, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe in je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ.

9. Do škodnega dogodka je prišlo dne 27. 11. 2004, po sklenitvi zavarovalne pogodbe in pred plačilom prvega obroka premije. Kot navaja revident, naj tožena stranka ne bi izvedla opominjevalnega postopka po tretjem odstavku 937. člena OZ, oziroma je prve opomine na plačilo premije prejel šele februarja oz. marca. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

10. Obe sodišči sta svoje zaključke oprli izključno na datum 11. 11. 2004, na tej podlagi razlagali zavarovalno polico in uporabili materialno pravo, ne da bi pri tem upoštevali tožnikove trditve glede ure sklenitve zavarovanja, načina plačila premije, roka zapadlosti prve premije ter neizvedbe opominjevalnega postopka. Te okoliščine pa glede na 937. člen OZ, ki določa različne pravne posledice in obveznosti pogodbenih strank v primeru, če je plačilo premije določeno ob sklenitvi pogodbe (prvi odstavek) ali po sklenitvi pogodbe (drugi in naslednji odstavki), bistveno vplivajo na (ne)obstoj obveznosti tožene stranke glede izplačila zavarovalnine.

11. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, sodbi obeh sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Napotki sodišču glede odprave pomanjkljivosti pri ugotovitvi dejanskega stanja, so razvidni iz 8. točke obrazložitve te sodbe.

12. Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.