Jedro

Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo.

V kolikor tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v M. in ne v C., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 27. 2. 2020 in 18. 5. 2020 za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Tožena stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok ali rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena ZPP). Sodna praksa je izoblikovala merilo, da je upravičen vzrok lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, vzrok pa bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki. Vrnitev v prejšnje stanje je tako mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.1

6. Tožena stranka je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje trdila, da ji tožba ni bila nikoli vročena, da v celoti posluje samo v M., ne pa v C., da ima v C. samo poštni nabiralnik, kamor prihaja pošta ter da ne ve, kdo je tožbo tožeče stranke res prevzel, da verjetno nihče in jo je poštar pustil v nabiralniku. In če jo je, fizično tožena stranka prav gotovo do nje ni prišla in ne ve, kaj je bilo v njej, da je najbrž vrgel nekdo kuverto stran, da, če pa je bila vročilnica podpisana, potem pa kdorkoli jo je podpisal in je tožbo prevzel, to ni bil ne zastopnik tožene stranke niti nekdo, ki bi bil pri njem zaposlen. Navedla je, da so v M. vsi njeni zaposleni, inventar, stroji, oprema, vozila ter da to dobro ve tudi tožeča stranka.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka s tem smiselno trdila, da ji tožba ni bila vročena pravilno. Strankine trditve o nepravilni vročitvi tožbe pa ne morejo biti razlog za vrnitev v prejšnje stanje, temveč je to pritožbeni razlog, ki se v danem primeru lahko uveljavlja s pritožbo zoper zamudno sodbo. 2 Zato ne morejo biti predmet tega pritožbenega preizkusa.

8. V kolikor pa tožena stranka meni, da dejstvo, da v resnici posluje v M. in ne v C., predstavlja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, je takšno njeno stališče zmotno, kot je to pravilno navedlo sodišče prve stopnje. O tem, kako in kje bo organizirala svoje poslovanje, se odloča tožena stranka sama. Njena odločitev, da ne bo poslovala na poslovnem naslovu, ki je vpisan v sodni register, je torej izključno v njeni sferi in ne vpliva na pravilo, določeno v tretjem odstavku 139. člena ZPP, po katerem se pravnim osebam pisanja vročajo na naslovu, ki je vpisan v register. Sodišče prve stopnje je tožbo s prilogami toženi stranki tudi vročalo na ta naslov (Ulica, C.). Tožena stranka glede na navedeno ne more uspeti s trditvami, da ima v C. samo poštni nabiralnik ter da tam ni nihče od zaposlenih.

9. Pritožba tožene stranke se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le te (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Pravni postopek Zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, 1. knjiga, str. 478. 2 Pravni postopek Zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, 1. knjiga, str. 476; VSL II Cp 2245/2010, VSL sklep II Cp 345/2012, VSL Sklep V Cpg 996/2017.