Jedro

Sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi (na njej sta bila prisotna toženec in njegov odvetnik) izhaja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil. Če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da nepremičnino k. o. X št. parcele 350/220 (ID ...) izprazni in jo stvari in živali prosto izroči tožeči stranki v roku 15 dni. Naložilo je plačilo pravdnih stroškov, s tem, da bo sklep o stroških izdalo po pravnomočnosti postopka o glavni stvari.

2.Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, katere je tožeča stranka postavila v tožbi. Tožena stranka je nasprotovala objektivni spremembi tožbe, vendar sodišče o tem ni odločilo. Zato gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je odločilo na podlagi ustnega naroka in ogleda 12. 4. 2023 na kraju samem, ni pa sestavilo zapisnika o naroku in ni naredilo fotografije kraja in skice v naravi. Snemalo je zgolj na mobilni telefon in to ustno korespondenco in ni izvedlo protokolarnih relevantnih procesnih dejanj. Tako ne obstaja avtentični zapisnik naroka. Ne obstaja tudi zapisnik ogleda s priloženimi fotografijami po stanju 12. 4. 2023 in tudi ne skica. Tako sodišče ni izvedlo ogleda in ni ugotovilo resničnega stanja v naravi. Na kraju samem je bil obtoženec kot onemogla oseba na invalidskem vozičku z amputirano nogo. Sin je pripeljal toženca na to lokacijo in bil je prisoten toženec na invalidskem vozičku. Sodišče pa opravi zaslišanje in to snema z mobilnim telefonom. Ta posnetek ni primeren za arhiviranje in ni shranjen v sodnem informacijskem sistemu. Zato gre za kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena. Gre tudi za kršitev iz 14. točke in 15. točke drugega odstavka 339. člena. Iz naknadnega prepisa zvočnega zapisa (stran 2 od devetih) izhaja, da se ugotovi, da je dvometrski pas od ograje izpraznjen vseh stvari. Sodišče pa ugodi zahtevku, čeprav je samo ugotovilo, da je dvometrski pas od ograje spraznjen vseh stvari. Vmes sta bila tudi dva predloga za izdajo začasne odredbe zaradi postavitve ograje. Sporno pa je, na kateri parceli je postavljena ograja. Stanje v naravi je takšno, da je tožeča stranka postavila ograjo vzdolž parcele 350/220, ne pa tudi po tej parceli. Tožeča stranka je zgradila ograjo v notranjosti svojih parcel, ne pa tudi na tej parceli in ni potrebovala sodnega varstva na tej parceli. Stanje na parceli 350/220 je v naravi nasuto dvorišče oziroma raven prostor iz javne ceste in ta parcela ima prost dostop za vsakogar. Tožeča stranka ni ogradila ali imela to parcelo v uporabi, tam ni imela svojih stvari ali ograjo. Gre zgolj za makadamsko nasuto dvorišče. Zaradi jasnosti tožena stranka prilaga fotografijo v naravi, kjer se to vidi. Fotografije izvršitelja in ostalo procesno gradivo se nanaša na parcele v notranjosti sedaj postavljene ograje, na katerih je tožeča stranka izvajala gradbena dela. Tako tožeča stranka zahteva sodno varstvo na napačni parceli, na kateri ni ograje in ni izvajala gradbenih del.

3.Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da sporno razmerja ureja določba 99. člena SPZ. Gre za lastninsko tožbo lastnika, če ga kdo tretji protipravno vznemirja in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari in lahko zahteva s tožbo, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Tožeča stranka zahteva, da tožeča stranka izprazni parcelo v lasti tožeče stranke št. 350/220 in jo stvari in živali prosto izroči tožeči stranki. Tožbeni zahtevek je postavila že v tožbi (list. št. 3). Tako tožena stranka nima prav, ko piše, da sodišče ni odločilo o vseh tožbenih zahtevkih tožeče stranke. Sodišče je odločilo o zahtevku. Pač pa je tožeča stranka vložila dva predloga za izdajo začasne odredbe in odločitev o teh dveh začasnih odredbah je pravnomočna. To je sodišče prve stopnje povzelo v točkah 4 do 6.

6.Nadalje tožena stranka trdi, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko je nepravilno opravilo ogled na kraju samem in narok, vse 12. 4. 2023 in ni naredilo zapisnika, fotografij in skice.

7.Sodišče prve stopnje je na začetku naroka 12. 4. 2023 na kraju samem (list. št. 282) zapisalo, da se opravi narok in ga sodnica snema. Zapisalo je, da se prepis pošlje po pošti in da stranke imajo možnost ugovora ter da morata takoj povedati, če želita neposredni dostop do posnetka. Stranki nista želeli dostopa do zvočnega posnetka. Na naroku je bil prisoten toženec in njegov odvetnik (list. št. 282). Oglede se lahko po določbi 223. člena opravi zunaj sodnega poslopja in se v celoti lahko snema. Posnetek se priloži zapisniku o izvedbi ogleda (223. člen ZPP). Po določbi 125. člena ZPP predsednik senata lahko odredi, da se zapisnik vodi s pomočjo ustreznih tehničnih sredstev ali da se stenografira. Prepis zapisnika se izdela v roku 5 dni in stranka ima pravico do ugovora na vročen prepis zapisnika glede morebitnih nepravilnosti. V zapisnik o naroku je treba zapisati, da je bil narok posnet z zvočno ali zvokovno snemanje, kdo je odredil snemanje, kdo so bile stranke in udeleženci na naroku, da so obveščeni o snemanju ter kraj hrambe in način dostopa do posnetka (tretji odstavek 125.a člena ZPP). Vse to piše na zapisniku o opravljenem naroku. Sodišče je poslalo prepis obema pooblaščencema in jima dalo rok pet dni, da podata morebitni ugovor. Stranki ugovora nista podali (list. št. 293). Tako se izkaže, da zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Tožena stranka tudi v pritožbi ne pojasni, kaj na naroku je bilo drugače povedano ali ugotovljeno, kot je v sodbi, ki povzema ugotovitve na naroku. Po ZPP pa fotografija ali skica ni obvezna sestavina ogleda.

8.Nadalje uveljavlja pritožba absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 14. in 5. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Za pritožbo je odločilno, da je bil dvometrski pas od ograje spraznjen vseh stvari. Pri tem spregleda, da tožbeni zahtevek glasi, da mora biti spraznjena cela parcela stvari in živali. To, kar se je dogajalo, ko sta bili obravnavani obe začasni odredbi in tudi izvršeni, ni predmet sedanje sodbe oziroma postopka v nadaljevanju. Pritožba mogoče meri, da naj bi bil tožbeni zahtevek samo, da mora tožena stranka sprazniti dvometrski pas ob ograji. Vendar tožbeni zahtevek je jasen in glasi na izpraznitev cele parcele. Tožena stranka kot pritožbeno novoto priglasi fotografije pod B5 do 57. Pri tem ne pojasni, zakaj teh novot in dokazov ni mogla brez svoje krivde predložiti prej. Zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati (337. člen ZPP). Treba je pa le odgovoriti, če je po naroku tožena stranka izpraznila parcelo in je ta sedaj prazna, izvršba ne bo potrebna. Vendar sodišče prve stopnje odloča po stanju na dan zadnje glavne obravnave. Iz zapisnika o glavni obravnavi, kjer je bil prisoten toženec in njegov odvetnik, pa je sodišče prve stopnje ugotovilo (kaj vse je videlo na ogledu 12. 4. 2023), da je na nekaj metrov od vrtne ograje na sporni nepremičnini še vedno moč videti stvari, in sicer kmetijsko mehanizacijo in osebni avtomobil Mercedes krem barve, za katerega je toženec pojasnil, da je last njegove snahe in psa. Sodišče je opravilo zaslišanje na kraju samem in toženec je izpovedal, da avto uporablja snaha, da je kmetijska mehanizacija (plug) tja postavil sin in da je sam pripeljal psa. Sodišče prve stopnje pravilno sklepa, da toženčeva družina in toženec sporno nepremičnino še vedno zaseda. Toženec je v dopisu opozarjal, da potrebuje sporno nepremičnino za opravljanje svoje kmetijske dejavnosti. Zakoniti zastopnik tožeče stranka pa je izpovedal, da toženec živi ves čas na kmetiji, da se je o reševanju problemov pogovarjal s tožencem in tudi zahteval odstranitev stvari. Da se je toženec o tem pogovarjal z zakonitim zastopnikom tožnice, je potrdil tudi sam (primerjaj dokazno oceno iz točke 18 in 19).

9.Tožena stranka trdi, da je stvari postavljal njegov sin, A. A. in zato ni pasivne legitimacije. Sodišče prve stopnje pravilno ugotovi, da je pomembno, da je s kmetijo upravljal toženec, da se je v preteklosti tudi preživljal s kmetijo, kot je sam povedal, da pa sedaj fizično ne more kmetovati, ker je invaliden. Vendar sodišče pravilno sklepa, da to še ne pomeni, da kmetije ne more aktivno voditi in tudi naročiti poseganja v sporno nepremičnino. Očitno se oče in sin dogovarjata o vsem in tudi zakoniti zastopnik se je o spornih zadevah pogovarjal s tožencem. Iz zaslišanja tožene stranke pa sodišče pravilno sklepa, da odlično pozna, kaj se dogaja na kmetiji, jo še vedno aktivno vodi in sin ravna po njegovih navodilih. Tožena stranka je tudi dala sinu pooblastilo. Pritožba trdi, da je sin nerazsoden, ker je bil večkrat hospitaliziran. To še ne pomeni, da ne držijo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sin ravnal po navodilih očeta in da mora toženec poskrbeti za izvršitev tožbe.

10.Pritožba še trdi, da se ne ve, katerih stvari in živali mora tožena stranka izprazniti sporno parcelo. Sodišče prve stopnje je na ogledu ugotovilo, da je na parceli pes in stvari. Sicer pa je tožbeni zahtevek jasen, da mora biti parcela popolnoma izpraznjena.

11.Na koncu še pritožba navaja, da je imela tožeča stranka v preteklosti težave z A. A., in sicer na sosednjih parcelah, kjer je tožeča stranka izvajala gradbena dela. Na to je treba odgovoriti, da se tožbeni zahtevek nanaša na parcelo 350/220, ki je v lasti tožeče stranke. Aktivne legitimacije pritožnik tudi ne graja več. To je bilo predmet obširnega ugotavljanja pri odločanju o predlogih za izdajo obeh začasnih odredb. Tožbeni zahtevek se nanaša na parcelo št. 350/220 in tožena stranka med postopkom ni predlagala dokazov, da ne gre za to parcelo. Nenazadnje so opravili ogled na kraju samem in narok in sodnica je na naroku ugotovila, za katero parcelo gre (primerjaj ugotovitve na zapisniku na strani 282).