Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da znaša ženina pokojnina 468,84 EUR, kar izhaja tudi iz potrdila ZPIZ in banke. Prilivi na ženin račun predstavljajo posojilo odvetnika in sinovega prijatelja za sinove stroške kazenskega postopka in taks. Prej jih ni prijavil in pojasnil zaradi nevednosti. Predlaga obročno plačilo sodne takse. Prilaga dokazilo o delnem plačilu sodne takse (v znesku 725,00 EUR), preostali znesek bi plačal v naslednjih dveh mesecih.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo. Sodišče mora pri odločanju skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju: ZST-1). Sodišče prve stopnje je opravilo celovito presojo okoliščin, ki so pomembne za odločitev o tožnikovem predlogu. Ugotovilo je, da tožnik in njegova žena prejemata pokojnini v višini 644,06 EUR in 519,07 EUR, tožnik pa je tudi lastnik hiše, obremenjene s hipoteko, v kateri živita. V zvezi z višino ženine pokojnine pritožbeno sodišče delno pritrjuje pritožbi, ki ugotovljeno višino ženine pokojnine izpodbija. Iz potrdila ZPIZ namreč izhaja, da je ženina pokojnina nižja (495,19 EUR), kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo tudi, da je tožnikova žena v zadnjih mesecih pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev na svoj osebni račun prejela zelo visoke prilive, ki jih tožnik ni omenjal. Prav slednji so bili razlog, da je tožnikov predlog za taksno oprostitev zavrnilo.
5. Ker gre za odločanje v zvezi s predlogom za taksno oprostitev v pravdnem postopku, se skladno s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po določilih 7. in 212. člena ZPP mora stranka podati trditveno in dokazno podlago za svoje zahtevke. Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila, nosi predlagatelj. Tožnik bi tako moral že v predlogu za taksno oprostitev oziroma v izjavi o premoženjskem stanju navesti in dokazati vsa dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo. Navedbe v zvezi s prilivi na ženin račun, ki jih prvič podaja v pritožbi, za katere sicer ne predlaga niti dokazov, so po presoji pritožbenega sodišča nedovoljene pritožbene novote. Nevednost, da je to treba prijaviti, ne predstavlja opravičljivega razloga za navajanje teh okoliščin šele v pritožbi. Zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP).
6. Glede na zelo visoke mesečne prilive na osebni račun tožnikove žene v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga, katerim je sledil še priliv v višini 11.000 EUR v mesecu novembru, ter dejstvo, da je imela tožnikova žena na dan poizvedbe pri banki (14. 11. 2014) na svojem računu pozitivno stanje v višini 7.370,49 EUR, se pritožbeno sodišče strinja, da s takojšnjim plačilom sodne takse v znesku 3.225,00 EUR preživljanje toženca in njegovih družinskih članov ne bi bilo ogroženo. Ker pogoji za oprostitev plačila sodne takse, odlog plačila sodne takse ali vsaj za obročno plačilo sodne takse niso izpolnjeni, tožnikov predlog ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
7. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).