Jedro

Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednica Upravnega sodišča Republike Slovenije (Organ za BPP) odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1339/2013-8 z dne 24. 9. 2013 ter kot oprostitev stroškov postopka, zavrne. Tožnik je 11. 10. 2013 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper predhodno navedeni sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani. V skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se kot pogoji za ugotavljanje upravičenosti do dodelitve BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP. Te zakon primeroma našteva. Med drugim se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je tudi razumno sprožati. Ob dodelitvi BPP morajo biti kumulativno izpolnjeni tako finančni pogoji, kot tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Tako je potrebo upoštevati kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik v predmetni zadevi prosi za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1339/2013-8 z dne 24. 9. 2013, s katerim je bila zavržena tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 121/2013-2 z dne 16. 6. 2013. Sodišče je na podlagi 31. člena Zakona o upravnem sporu, (v nadaljevanju ZUS-1) ugotovilo, da je tožnikova tožba nepopolna in nerazumljiva, saj je bila brez kopije izpodbijanega akta, ki iz besedila tožbe tudi ni bil razviden. Tožnik tožbe ni dopolnil v skladu z napotili sodišča in ni predložil kopije upravnega akta, ki ga s tožbo izpodbija, zato je tožba ostala nerazumljiva in jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 v zvezi s 3. točko 46. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Organ za BPP Upravnega sodišča RS je z odločbo Bpp 241/2013-2 z dne 28. 10. 2013 presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v postopku pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1339/2013-8 z dne 24. 9. 2013. Ocenil je, da nima verjetnega izgleda za uspeh, glede na rezultat v zadevah s podobnim dejanskim stanjem, zato je predmetno prošnjo za dodelitev BPP na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP, zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da se z odločbo Bpp 241/2013-2 ne strinja in da bo s pomočjo dodeljene BPP navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha. Tožnik sodišče prosi, da ga tudi prosti plačila vseh sodnih stroškov in taks. Sodišče krši Ustavo RS in Evropsko konvencijo za človekove pravice, ker tožniku že od samega začetka ne dodeli BPP. Ker je neuka stranka, dokler mu ne bo nudena ustrezna BPP za pravilno reševanje sporov, nobena sodba ne bo zakonita. Tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, česar ne obrazloži. V demokratični državi bi se tožniku dodelilo odvetnika. Povsem upravičen je do dodelitve BPP, saj nima sredstev za najem odvetnika. Sodišče ščiti pokvarjene in skorumpirane sodnike pred kazenskim pregonom. Tožnik pa nima sredstev za najem odvetnika in nima tudi nobenega premoženja. Tako mu nastaja škoda neprecenljive velikosti. Tožnik bo prisiljen sprožati vedno nove postopke.

Tožena stranka je sodišču dostavila spis, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki ga je tudi pravilno uporabila. Pri presoji glede dodelitve BPP je kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nesporno izkazane, pa morata biti oba pogoja, to je finančni pogoj in pogoj verjetnega izgleda za uspeh, kumulativno izpolnjena. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev tudi, če bi njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1339/2013-8 z dne 24. 9. 2013. Z navedenim sklepom je bila zavržena tožnikova tožba zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 121/2013-2 z dne 16. 7. 2013, ker je bila nerazumljiva. Tožnik v danem roku ni tožbe popravil in sodišču dostavil akta, ki ga s tožbo izpodbija, zato je tožba ostala nepopolna in nerazumljiva in jo je sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 v zvezi s 3. točko 46. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo. Pritožba zoper ta sklep tudi po presoji sodišča nima verjetnosti za uspeh glede na odločitve s podobnim dejanskim stanjem. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je tožena stranka na podlagi razpoložljivih podatkov pravilno ocenila, da niso izpolnjeni procesni pogoji iz 24. člena ZBPP. Ker v obravnavanem primeru pogoj iz 24. člena ZBPP, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tudi po presoji sodišča ni izpolnjen, je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev BPP v predmetni zadevi. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni našlo kršitev pravil postopka.

Tožnik v tožbi tudi predlaga, naj mu sodišče v zvezi z njo dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP pri Upravnem sodišču RS in jo 22. 1. 2014 z odločbo Bpp 309/2013 zavrnil. Neutemeljen je predlog tožnika, da naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo drugih nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.