Jedro

Ni mogoča posest na energiji. Posestno varstvo se lahko uveljavlja, za stvar, v kateri se elektrika uporablja.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se z a v r n e tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da sta toženi stranki motili posest tožnika s tem, da je druga tožena stranka po nalogu prve tožene stranke ustavila dobavo električne energije do gradbene elektro omarice tožnika, ki stoji na parceli št. 67/2, vl. št. 1654 k. o...., s tem da je odklopila električni kabel. 2. Druga tožena stranka je dolžna priklopiti tožnikovo gradbeno elektro omarico, ki stoji na parceli št. 67/2, vl. št. 1654 k. o. ..., na svoje elektroenergetske objekte, prva tožena stranka pa je dolžna omogočiti izvedbo varnega priklopa na elektroenergetske objekte prve tožene stranke v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

3. Toženima strankama se prepoveduje v bodoče s takimi ali podobnimi ravnanji, kot je specificirano v točki 1, posegati v posest tožnika, da ne bo izvršbe.

4. Toženi stranki morata v 15 dneh povrniti tožeči stranki stroške tega pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izdaje te sodbe dalje, da ne bo izvršbe." Tožeča stranka je dolžna prvi toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 88.995,00 SIT, in sicer z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 26.220,00 SIT od dne 1. 7. 1999 in od zneska 62.775,00 SIT od dne 2. 2. 2000 dalje v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta toženi stranki motili posest tožnika s tem, da je druga tožena stranka po nalogu prve tožene stranke ustavila dobavo električne energije do gradbene elektro omarice tožnika na parceli št. 67/2 vl. št. 1654 k. o. ..., s tem da je odklopila električni kabel. Drugi toženi stranki je naložilo, naj priklopi tožnikovo elektro omarico na svoje elektroenergetske objekte, prvi toženi stranki pa, da omogoči izvedbo varnega priklopa. V bodoče je toženima strankama prepovedalo posegati v posest tožnika s takimi ali podobnimi ravnanji ter jima naložilo, naj tožniku povrneta pravdne stroške v znesku 140.410,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper tak sklep sta se pritožili toženi stranki.

Prva tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da se v delu, ki se nanaša nanjo, izpodbijani sklep spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Navaja, da sodišče prvi toženi stranki ne more naložiti, naj omogoči izvedbo varnega priklopa na elektroenergetske objekte. Prva tožena stranka kot fizična oseba tega ni sposobna storiti. Iz inšpekcijskega zapisnika izhaja vrsta varnostnih ovir za priklop. Elektrike tudi ni odklopila niti dala naloga za njen odklop. Tudi stanja, ki je razvidno iz inšpekcijskega zapisnika, ni povzročila. Poleg tega tožnik s psi preprečuje dostop do objekta. Na strani prve tožene stranke ni nobenega elementa protipravnosti. Objekt je črna gradnja, kar pomeni, da je priključitev na infrastrukturno omrežje prepovedana.

Druga tožena stranka se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj sodišče zahtevek zoper njo zavrne. Navaja, da obstaja pogodbeno razmerje med lastnikom oz. najemnikom kot odjemalcem in Elektro Ljubljana kot dobaviteljem električne energije. Odjemalec lahko kot zavezanec za plačilo zahteva od dobavitelja odklop električne energije iz kakršnihkoli razlogov, dobavitelj pa jo mora odklopiti, saj sicer ne more izterjati dolga, ki bi nastal. Tako je druga tožena stranka ravnala v skladu z navodilom lastnika in njeno ravnanje ni protipravno in ne predstavlja motenja v smislu ZTLR.

Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila, vendar sodišče druge stopnje odgovora ni upoštevalo, saj se v pritožbenem postopku zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo (381. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Na podlagi določbe 70. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur. l. SFRJ, št. 6/80 - 36/90) ima posest nad stvarjo vsak, kdor ima dejansko oblast nad stvarjo. Na podlagi določbe 75. člena ZTLR ima vsak posestnik stvari ali pravice pravico do varstva pred motenjem ali odvzemom posesti. Iz zahtevka ni povsem jasno, varstvo posesti česa tožeča stranka sploh uveljavlja. Očitno pa misli, da je motena v posesti električne energije. Vendar energija ni stvar, na kateri bi bila posest sploh mogoča. Posestno varstvo uporabe energije se uresničuje tako, da se zahteva varstvo posesti na stvareh, v katerih se elektrika uporablja (npr. hiši, stanovanju, poslovnem prostoru). Tožeča stranka varstva ni uveljavljala na tak način, posesti torej ni dokazala, zato njen zahtevek ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Iz razlogov, zaradi katerih je tako odločilo, na posamezne pritožbene navedbe ni potrebno odgovarjati.

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo izpodbijani sklep, je na podlagi določbe 2. odstavka 166. člena ZPP odločilo tudi o stroških vsega postopka. Ker je tožeča stranka v pravdi propadla, mora na podlagi določbe 1. odstavka 154. člena ZPP nasprotni stranki povrniti stroške. Druga tožena stranka stroškov ni priglasila, prva tožena stranka pa uveljavlja povrnitev nagrade odvetniku za sestavo prve obrazložene pripravljalne vloge, pritožbe in za dva posveta ter sodne takse za pritožbo. Sodišče druge stopnje ji je v skladu z Odvetniško tarifo (OT, Ur. l. 7/95) priznalo nagrado odvetniku za sestavo prve obrazložene pripravljalne vloge v znesku 300 točk in pritožbe v znesku 375 točk, kar pri vrednosti odvetniške točke 87,40 SIT skupaj znese 58.995,00 SIT. Ni pa priznalo posebne nagrade za dva posveta, saj je ta že zajeta v nagradi za sestavo obeh vlog. Nadalje je sodišče prvi toženi stranki priznalo še povračilo 30.000,00 SIT sodne takse za pritožbo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST, Ur. l. SRS, št. 1-1/90, in RS, št. 14/91 - 50/98). Skupaj je tako tožeča stranka dolžna prvi toženi stranki povrniti 88.995,00 SIT pravdnih stroškov. Od tega znašajo stroški postopka pred sodiščem prve stopnje 26.220,00 SIT in gredo prvi toženi stranki od njih zakonite zamudne obresti od dne izdaje sklepa sodišča prve stopnje. Stroški pritožbenega postopka pa znašajo 62.775,00 SIT od skupnega zneska in gredo prvi toženi stranki od njih zakonite zamudne obresti od dne izdaje sklepa sodišča druge stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 , in RS, št. 55/92.