Jedro

Tožena stranka je skladno z določbo 27. člen ZSVarPre pravilno odločila, da glede na to, da tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, je ta skladno z določbo 49. člena ZBPP dolžan prejeto BPP vrniti. Vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju namreč znaša 25.762,96 EUR, kar pomeni, da presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

_Izpodbijani sklep_

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da je tožnik dolžan povrniti stroške, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v znesku 927,81 EUR na račun tožene stranke v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila tožniku z odločbo tožene stranke Bpp 96/2020 z dne 25. 2. 2020 odobrena BPP za vložitev pritožbe zoper zavrnilni del sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I P 1598/2017-III z dne 16. 2. 2019. Iz tega naslova so bili dodeljenemu odvetniku plačani stroški in nagrada v višini 927,81 EUR.

3. Tožena stranka je na podlagi 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) po preteku enega leta od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega je bila tožniku dodeljena BPP po uradni dolžnosti, ob upoštevanju 13. člena ZBPP in 8. ter 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre), preverila njegovo premoženjsko stanje. Opravila je poizvedbe v zvezi s tožnikovim lastništvom nepremičnin na ozemlju Republike Slovenije, motornih vozil in poslovnih deležev ter pridobila podatke iz uradnih evidenc o tožnikovih družinskih članih, o obdavčljivih dohodkih FURS in o višini njegovih preživninskih obveznosti. Ugotovila je, da se tožnik šteje za samsko osebo, da je zaposlen in da njegov povprečni mesečni dohodek v obdobju od novembra 2021 do januarja 2022 znaša 682,78 EUR neto1, na podlagi česar je zaključila, da ta ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka2. 4. Nadalje je tožena stranka na podlagi podatkov spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES) ugotovila, da je tožnik lastnik gospodarske družbe A., d. o. o. (v nadaljevanju: podjetje) in da je vrednost njegovega lastniškega deleža3, skladno s 6a. členom Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: Pravilnik), 25.762,96 EUR. Ugotovila je tudi, da omenjeni znesek presega 48 - kratnik minimalnega dohodka v višini 20.250,72 EUR (27. člen ZSVarPre), zaradi česar tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP.

5. S pozivom z dne 5. 7. 2022 (v nadaljevanju: poziv) je tožena stranka seznanila tožnika z omenjenimi ugotovitvami in mu dala možnost, da se o njih izjasni v roku 5 dni. Posebej ga je opozorila tudi na možnost dokazovanja drugačne vrednosti njegovega poslovnega deleža z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca, če se z ugotovljeno vrednostjo ne bi strinjal (tretji odstavek 6a. člena Pravilnika). Tožnik je dne 29. 7. 2022 toženi stranki poslal dopis, v katerem je nasprotoval njenim ugotovitvam v zvezi njegovimi prejemki4 in čistim dobičkom podjetja5. Glede na to, da dopisu ni priložil nobenega dokazila, s katerim bi izkazal drugačno vrednost poslovnega deleža, kot jo je ugotovila tožena stranka, je ta zaključila, da vrednost njegovega premoženja (to je lastnega deleža v podjetju) po preteku enega leta od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega je bila odobrena BPP presega vrednostno mejo določeno v 27. členu ZSVarPre.

_Povzetek bistvenih tožbenih navedb_

6. Zoper izpodbijan sklep je tožnik vložil tožbo iz vseh tožbenih razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep kot nezakonit odpravi. Priglaša tudi stroške postopka v upravnem sporu skupaj z morebitnimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom.

7. Toženi stranki očita, da je v njegovem prihodku napačno upoštevala dobiček podjetja, ki je v njegovi lasti komaj od dne 17. 3. 2021, zaradi česar dobička za prejšnje obdobje ne bi smela upoštevati. Navedeno izhaja iz priloženega izpisa internetne strani Company Wall. Meni da bi tožena stranka morala ugotavljati tudi njegove ugovore glede (napačno) ugotovljenih mesečnih prejemkov. Ker tega ni storila je po prepričanju tožnika nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje.

8. Nadalje tožnik poudarja, da bi bil v primeru vračila zneska v višini 927,81 EUR prikrajšan in da je postopanje tožene stranke, ki sicer temelji na 48. členu ZBPP, v nasprotju z namenom instituta BPP, ki daje socialno šibkim možnost dostopa do sodnega varstva za uresničitev svojih pravic. Določba 48. člena ZBPP je v nasprotju z Ustavo, saj le navidezno zagotavlja uresničevanje načela pravne in socialne države in dostop do sodnega varstva. V obravnavanem primeru ni upoštevan njegov sedanji socialni položaj. Ta je še vedno izredno slab, saj prejema nizko mesečno plačo, zaradi česar niti ni finančno zmožen, da bi vrnil zahtevani znesek. Po navedenem izpodbijani sklep temelji na neustavnih določbah ZBPP, ki ne nudi ustreznega dostopa in pravice do sodnega varstva socialno ogroženim, saj ne predvideva položaja, ko je prejemnik BPP dlje časa socialno ogrožen in nima sredstev za preživljanje.

9. Tožnik nazadnje opozarja na temeljni načeli upravnega postopka po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), in sicer načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP) in načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Toženi stranki očita, da mu v konkretnem primeru ni omogočila, da bi se v postopku izjasnil, kar pomeni, da je tožena stranka kršila omenjeni določbi in s tem storila bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

_Odgovor na tožbo_

10. Tožena stranka je sodišču skladno z 38. členom ZUS-1 poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

_Presoja sodišča_ K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, na podlagi katerega je tožnik, zaradi izboljšanja svojega materialnega položaja, dolžan povrniti toženi stranki znesek v višini 927,81 EUR, ki predstavlja nagrado in stroške, izplačane odvetniku iz naslova BPP.

13. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se zato sklicuje na njegove razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

14. Med strankama ni sporno, da: (1) je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 96/2020 z dne 25. 2. 2020 odobrena BPP za vložitev pritožbe zoper zavrnilni del sodbe okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I P 1598/2017-III z dne 16. 2. 2019; (2) je bila za njeno izvajanje določena Odvetniška družba B., d. o. o. in (3) so bili tej za opravljeno BPP povrnjeni stroški in nagrada v višini 927,81 EUR. Sporno pa ostaja vprašanje, ali je tožena stranka tožniku upravičeno naložila vračilo prejete BPP.

15. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZBPP, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, če v postopku ni uspel, dolžan povrniti stroške, ki jih je Republika Slovenija plačala iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj po enem letu od pravnomočnega zaključka postopka, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na tretji odstavek 49. člena ZBPP ob nastopu omenjenih okoliščin ravna pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po določbah ZBPP o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 16. Po preučitvi celotne zadeve sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe, po uradni dolžnosti skladno z 49. členom ZBPP opravila poizvedbe, pridobila podatke iz uradnih evidenc in tožnika s pozivom seznanila z vsemi svojimi ugotovitvami in zaključki, ki so se nanašali na ugotavljanje njegovega materialnega položaja. V zvezi s tem mu je podala jasna in konkretna pojasnila ter mu dala možnost, da se njenih ugotovitvah izjavi. To možnost je tožnik izkoristil in na omenjeni poziv odgovoril s svojim dopisom z dne 27. 7. 2022, zato sodišče kot neutemeljena zavrača njegova pavšalna ugovora, da tožena stranka postopka ni vodila upoštevaje 7. in 9. člen ZUP.

17. Poleg tega tožnik v tožbi ne konkretizira, o katerih dejstvih, na katera se izpodbijani sklep opira, se ni mogel izjaviti oziroma ne obrazloži s katerim ravnanjem ali opustitvijo naj bi tožena stranka kršila omenjeni temeljni načeli ZUP. Ugovora, podanega na splošni ravni, pa vsebinsko ni mogoče presoditi.

18. Tožnik nadalje toženi stranki očita, da ni ugotavljala njegovih navedb v dopisu, ki se nanašajo na njegove (napačno) ugotovljene povprečne mesečne prejemke in čisti dobiček podjetja, zaradi česar naj bi napačno ugotovila dejansko stanje. Sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da to ne drži. Tožena stranka je namreč na podlagi opisanega ugotovitvenega postopka ugotovila, da tožnik po preteku enega leta od pravnomočno zaključenega postopka, za katerega mu je bila odobrena BPP, ne izpolnjuje več pogojev za njeno dodelitev, saj vrednost njegovega premoženja, ki je lastniški delež v podjetju, presega vrednostno mejo določeno v 27. členu6 ZSVarPre (v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP7, opomba sodišča).

19. Tožena stranka je skladno z 49. členom ZBPP po uradni dolžnosti preverila materialni položaj tožnika in ugotovila, da se ta že samo na podlagi vrednosti njegovega premoženja tako spremenil, da ta v tem času ne bi bil več upravičen do BPP. Zato po prepričanju sodišča ni bila obvezana še dodatno ugotavljati tožnikovih navedb v zvezi z njegovimi povprečnimi mesečnimi dohodki oziroma njegovim izpolnjevanjem finančnega pogoja iz 13. člena ZBPP. Kljub temu pa je to storila – v izpodbijanem sklepu je ugotovila, da tožnik ta pogoj še vedno izpolnjuje.

20. Ne držijo tožnikove navedbe, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje. Ta je namreč, skladno s 4. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju: ZUPJS)8 v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre in s prvim odstavkom 14. člena ZBPP, pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca, kot njegovo premoženje pravilno štela tudi lastniški delež v njegovem podjetju. Vrednost lastniškega deleža v podjetju se na podlagi četrtega odstavka 17. člena ZUPJS ugotavlja na način kot ga določa 6a. člen Pravilnika9. 21. Sodišče je po pregledu upravnega spisa in na podlagi vpogleda v spletno stran AJPES ugotovilo, da je tožena stranka na podlagi omenjenega člena Pravilnika pravilno ugotovila dejansko stanje, to je vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju, katerega ima v lasti od dne 17. 3. 2021. Ustrezno je uporabila tudi v času odločanja zadnjo javno objavljeno in razpoložljivo bilanco stanja in sicer bilanco stanja na dan 31. 12. 2021, javno objavljeno dne 20. 5. 2022, iz katere so izhajali podatki potrebni za izračun iz 6a. člena Pravilnika. Na tej podlagi je tožena stranka pravilno zaključila, da vrednost tožnikovega lastniškega deleža v podjetju, ki znaša 25.762,96 EUR10, presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka in posledično ta ne izpolnjuje več pogoja za dodelitev BPP.

22. Po povedanem se skladno z omenjenimi zakonskimi določbami kot premoženje prosilca šteje vrednost njegovega lastniškega deleža v podjetju in ne čisti dobiček podjetja, kakor napačno zatrjuje tožnik11. Tožnik kot družbenik in lastnik podjetja je v sodnem/poslovnem registru12 vpisan šele od dne 17. 3. 2021, ampak to, kakor tudi vse omenjene tožnikove navedbe v zvezi z dobičkom podjetja, za konkretni upravni spor ni relevantno. Tožena stranka čistega dobička podjetja, pri ugotavljanju vrednosti njegovega premoženja oziroma njegovega materialnega položaja, namreč (pravilno) ni upoštevala. Tudi sicer pa sodišče poudarja, da je pred končno izdajo izpodbijanega sklepa, kot že povedano, tožnika s pozivom seznanila z vsemi svojimi ugotovitvami in zaključki, ki so se nanašali na ugotavljanje njegovega materialnega položaja in mu pri tem dala možnost, da se o tem izjavi. Posebej ga je skladno s tretjim odstavkom 6a. člena Pravilnika opozorila, da če meni, da je vrednost lastniškega deleža podjetja različna od vrednosti, ki jo je ugotovila tožena stranka, lahko to dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca. Glede na to, da v zvezi z omenjenim dejstvom tožnik v svojem dopisu ni zatrjeval ničesar, niti v zvezi s tem ni predložil oziroma predlagal izvedbe nikakršnih dokazov, kljub možnosti in opozorilu iz poziva, je tožena stranka po prepričanju sodišča pravilno ugotovila dejansko stanje. Na tej podlagi je skladno z določbo 27. člen ZSVarPre pravilno odločila, da glede na to, da tožnik ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev BPP, je ta skladno z določbo 49. člena ZBPP dolžan prejeto BPP vrniti. Sodišče dodatno pojasnjuje, da sta vrednost lastniškega deleža v podjetju in dobiček družbe dva različna instituta s področja gospodarskega prava, ki ju tožnik medsebojno zamenjuje.

23. Sodišče zavrača tudi tožnikove navedbe, ki se nanašajo na neustavnost določbe 48. člena ZBPP. V predmetni zadevi je namreč tožena stranka izpodbijani sklep izdala na podlagi 49. in ne 48. člena ZBPP, kar pomeni, da so tožnikove navedbe v zvezi s protiustavnostjo 48. člena ZBPP za ta upravni spor nerelevantne.

24. Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

25. O zadevi je sodišče odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, saj sta se tako tožnik kot tožena stranka glavni obravnavi pisno odpovedala.

K II. točki izreka:

26. Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). V predmetnem upravnem sporu je povračilo stroškov postopka zahteval le tožnik, zato je sodišče odločilo kakor izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

1 Do tega zneska je prišla na način, da je od v navedenem obdobju ugotovljenega obdavčljivega dohodka v skupnem neto znesku 8. 2.622,53 EUR oziroma v povprečnem mesečnem znesku 874,17 EUR neto, odštela tožnikove preživninske obveznosti za sina Dona Pirca v znesku 180,08 EUR. 2 ta upoštevajoč 13. člen ZBPP in 8. člen ZSVarPre znaša 843,78 EUR 3 Tega je ugotovila na podlagi podatkov, ki so izhajali iz zadnje na spletni strani AJPES objavljene bilance stanja v času izdaje izpodbijanega sklepa (bilanca stanja za leto 2021). 4 Navajal je, da so ti napačno ugotovljeni, saj mu banka na podlagi sklepa sodišča mesečno od plače odtegne znesek do višine, pri katerem mu na osebnem računu ostane cca. 500,00 EUR, s čimer plača tudi preživnino in mu tako za preostale stroške ostane le še 320,00 EUR. 5 Navajal je, da si kot lastnik podjetja dobička, ki naj bi po javno dostopnih podatkih AJPES v letu 2020 znašal 10.044,50 EUR in v letu 2021 12.315,00 EUR, ni nakazal na osebni račun, ampak je ta v obliki investicijskih sredstev ostal v podjetju, zaradi česar ga tožena stranka ne bi smela upoštevati kot njegov prihodek. 6 Ta v prvem odstavku pravi: „Ne glede na določbe tega poglavja se denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.“ 7 Ki se glasi: „Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.„ 8 Ta pravi: v premoženje osebe se štejejo (med drugim) lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug (4. alineja prvega odstavka 17. člena ZUPJS). 9 Ta se glasi: „Vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug se ugotovi na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve iz evidence Javna objava letnih poročil (prvi odstavek). Vrednost lastniških deležev iz prejšnjega odstavka se izračuna po naslednji formuli: VLD = A1 + B1 – C2 – Č2, pri čemer je: VLD – vrednost lastniških deležev; A1 – znesek dolgoročnih sredstev; B1 – znesek kratkoročnih sredstev; C2 – znesek dolgoročnih obveznosti in Č2 – znesek kratkoročnih obveznosti (drugi odstavek).“ 10 Izračun vrednosti tožnikovega lastniškega deleža v podjetju je obrazložen v izpodbijanem sklepu. 11 Glej sodbo tega sodišča opr. št. I U 371/2020 z dne 23. 4. 2020. 12 Omenjeno dejstvo je sodišče preverjalo z vpogledom v spletno stran AJPES na dan 4. 9. 2023 ob 11:55 uri