Jedro

Opustitev razloga o tožbenih navedbah zakon o pravdnem postopku ne omenja kot absolutno bistveno kršitev postopka. Ker sodišče odloči o zahtevku na podlagi rezultata dokaznega postopka, ne pa na podlagi navedb v tožbi, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka pomanjkanje dokazov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 23.10.1998 in z dne 12.11.1998, na podlagi katerih je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje po 6. točki 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - ZDR). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da je tožnica neupravičeno izostala z dela, saj se od 2.10.1998 na delo ni vrnila, niti ni opravičila svojega izostanka oziroma ni storila nič zato, da bi svojo odsotnost upravičila.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker je v celoti soglašalo z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožeča stranka iz vseh revizijskih razlogov vložila revizijo. V obrazložitvi revizije očita sodiščema prve in druge stopnje, da sodbi nimata razlogov o tožbenih navedbah, izpodbijana sodba pa "ignorira" listine v spisu. S tem pa je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 2. točke 1. odstavka 370. člena ZPP. V posledici procesnih kršitev je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, kršene pa so bile tudi ustavne pravice tožnice. Zato predlaga, da revizijsko sodišče spremeni sodbo sodišča druge stopnje tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki jo je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP v tem postopku še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77, vendar take kršitve ni ugotovilo.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Zato je revizijsko sodišče pri odločanju mnogo bolj omejeno kot sodišče druge stopnje, saj sme odločiti le v mejah razlogov, ki jih stranka v reviziji navede.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitanih bistvenih kršitev pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena ZPP-77 (relativne kršitve) niti iz 2. točke 1. odstavka 385. člena ZPP (absolutne kršitve). Kot izhaja iz revizije ima tožeča stranka v mislih tudi kršitev po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP-77, ko zatrjuje, da obe sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o tožbenih navedbah. Predvsem je opozoriti revidenta, da se kršitve pravil postopka, ki so navedene v tej točki, nanašajo na sestavo sodbe (338. člen). Zato ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti le v primeru, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi temi listinami oziroma oziroma zapisniki. Opustitev razlogov o tožbenih navedbah zakon o pravdnem postopku ne omenja kot absolutno bistveno kršitev postopka. To je tudi razumljivo, saj je tožba le tožnikova zahteva za pravno varstvo določene vsebine. S tožbo se začne pravdni postopek (185. člen). Na podlagi 325. člena ZPP-77 pa sodišče s sodbo odloči o zahtevku, ki se tiče glavnih stvari in stranskih terjatev (1. odstavek). Sodišče pa ne odloči na podlagi tožbenih navedb, temveč po izvedenem dokaznem postopku, v katerem po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana (8. člen ZPP-77).

Tožeča stranka v reviziji ni navedla, da izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, niti s katerimi listinami naj bi bili razlogi o odločilnih dejstvih v izpodbijani sodbi v nasprotju. Iz revizijskih navedb izhaja samo, da ne sprejema dokazne ocene, ki jo je za svojo odločitev uporabilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Toda dokler ostaja ocena dokazov v okviru področja dejanskega stanja in ne preide okvira bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - ki jih tožena stranka v reviziji ni opredelila - ocene izvedenih dokazov z revizijo ni mogoče izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP-77).

Tudi materialno pravo v izpodbijani sodbi ni bilo zmotno uporabljeno. Ugotovljeno dejstvo, da je tožnica dne 2.10.1998 neupravičeno odšla z dela in se na delo niti do 23.10.1998 - ko je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja - ni vrnila, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno vzeli kot izhodišče za svojo presojo, da je podana zakonita podlaga za uporabo določila 6. točke 1. odstavka 100. člena ZDR. Po tem določilu preneha delavcu, če je bil neupravičeno odsoten z dela zaporedoma pet delovnih dni in se ne vrne na delo, delovno razmerje s prvim dnem odsotnosti z dela. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja potem, ko je ugotovilo, da ni obstajal upravičen razlog za tožničino odsotnost z dela več kot pet delovnih dni zaporedoma.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (393. člen ZPP-77).