Jedro

Dopolnitev sodne odločbe z navedbo sodišča in sodnice, ki je izdalo sodbo, ne predstavlja napake pri vsebinskem odločanju. Gre le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnica navedena na koncu sodbe, kjer se nahaja njen lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP. Tudi napačen zapis sklepa o izvršbi predstavlja zgolj popravljivo pisno pomoto. S popravnim sklepom namreč ni bilo poseženo v vsebino odločitve - sodišče ni popravilo vsebinskih napak in pomanjkljivosti, temveč le očitne pisne pomote.

Sodišče se ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke. Prav tako ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb iz obrazložitve razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. S tem ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, je namreč implicitno odgovorilo tudi na očitke toženke glede nesklepčnosti tožbe (ki bi sicer narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje tožbe).

Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, tj. dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve.

Izrek

I. Pritožba zoper tretjo in četrto alinejo popravnega sklepa se zavrže, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom popravilo sodbo s skrajšano obrazložitvijo, tako da je v uvodu dodalo besedilo "Okrožno sodišče v Ljubljani je po sodnici W. X.", v I. točki izreka popravilo opravilno številko in datum sklepa o izvršbi, v II. točki izreka zmanjšalo višino pravdnih stroškov, ki jih dolguje toženka iz 763,03 EUR na 151,00 EUR ter dodalo 13. točko obrazložitve glede pravdnih stroškov tožnice. S sodbo je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 72866/2015 z 19. 6. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo 151,00 EUR pravdnih stroškov tožnice (II. točka izreka).

2. Zoper popravni sklep in sodbo je toženka vložila pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V pravočasnih pritožbah predlaga razveljavitev popravnega sklepa in spremembo izpodbijane sodbe ter zavrnitev tožbenega zahtevka oziroma podredno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper popravni sklep

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stroškovno odločitev v sodbi s skrajšano obrazložitvijo s popravnim sklepom (3. in 4. alineja) spremenilo, tako da je znižalo tožnici prisojene pravdne stroške iz 763,03 EUR na 151,00 EUR. Sodišče mora ves čas postopka paziti na pravni interes stranke v pritožbenem postopku, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe (343. člen ZPP). Ker je sodišče s popravnim sklepom sodbo spremenilo toženki v korist, pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper 3. in 4. alinejo izreka izpodbijanega sklepa, saj s pritožbo ne more doseči boljšega pravnega položaja. Ker je pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa v navedenem obsegu nedovoljena, jo je pritožbeno sodišče v tem delu zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP) kot izhaja I. točke izreka te odločbe.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom (1. in 2. alinejo) skladno s prvim odstavkom 328. člena ZPP popravilo očitne pisne pomote pri izdelavi izdane sodbe, in sicer pri zapisu uvoda in izreka obrazložitve. Dopolnitev sodne odločbe z navedbo sodišča in sodnice, ki je izdalo sodbo, ne predstavlja napake pri vsebinskem odločanju. Gre le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnica navedena na koncu sodbe, kjer se nahaja njen lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP1. Tudi napačen zapis sklepa o izvršbi predstavlja zgolj popravljivo pisno pomoto2. S popravnim sklepom namreč ni bilo poseženo v vsebino odločitve - sodišče ni popravilo vsebinskih napak in pomanjkljivosti, temveč le očitne pisne pomote3. 7. S pritožbo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo (zoper 1. in 2. alinejo sklepa) zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP potrdilo.

Glede pritožbe zoper sodbo

8. Tožnica je zahtevala plačilo desetih računov za opravljene dobave stekla v skupni višini 2.638,43 EUR. Obravnavana zadeva predstavlja gospodarski spor majhne vrednosti (tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR - prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po prvem odstavku 458. člena ZPP se sme odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja: 1. da je toženka 8. 5. 2015 pristopila k dolgu podjetja A. d. o. o. do tožnice, ki se je nanašal na opravljene dobave stekla in je tistega dne znašal 2.691,64 EUR, 2. da je po pristopu tožnica del terjatve pobotala z obveznostjo do toženke v vrednosti 412,80 EUR ter prištela 359,59 EUR kupnine za dobavljeno steklo, tako da znesek celotnega dolga toženke znaša 2.638,43 EUR in 3. da je tožnica pri izračunu dolga že upoštevala 18. 2. 2014 opravljeno plačilo A. d. o. o. v višini 2.000,00 EUR (A27). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku.

10. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana sodba vsebuje pregledne in razumljive razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih (glede sklepčnosti in višine dolga družbe A. d. o. o.), ki si med seboj ne nasprotujejo. Po oceni pritožbenega sodišča sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Ni torej obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožba sicer meni, da se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti glede višine dolga, ker se sodišče ni opredelilo do saldokontov toženke, ki naj bi potrjevali, da so bile vse obveznosti do 2. 6. 2012 zaprte oziroma da je imela družba A. d. o. o. terjatev do tožnice. S temi očitki toženka v resnici nasprotuje dokazni oceni prvostopnega sodišča, ki je v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do ugovornih navedb toženke, tako do tistih o nesklepčnosti tožbe (12. točka obrazložitve), pojasnilo pa je tudi, da je tožnica pri izračunu dolga že upoštevalo plačilo 2.000,00 EUR, kar izhaja tudi iz kontne kartice 19. 2. 2014 (A27, 13. točka obrazložitve). Ob tem velja poudariti, da se sodišče ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih ali nerelevantnih navedb stranke. Prav tako ni nujno, da je odgovor na navedbe stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb iz obrazložitve razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in jih obravnavalo. S tem ko je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, je namreč implicitno odgovorilo tudi na očitke toženke glede nesklepčnosti tožbe (ki bi sicer narekovala zavrnitev tožbenega zahtevka in ne zavrženje tožbe)4. 11. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo prvostopenjskega, da je trditvena podlaga v prvi pripravljalni vlogi tožnice zadoščala za utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnica je namreč pojasnila, da je toženka pristopila k dolgu podjetja A. v znesku 2.691,64 EUR iz naslova dobave stekla (po v 3. točki vloge citiranih devetih računih), ki ga je tožnica zmanjšala za pobotani znesek 412,80 EUR in povišala za naknadno dobavljeno steklo v vrednosti 359,59 EUR po računu št. 000. V drugi pripravljalni vlogi pa je tožnica zgolj odgovorila na ugovorne navedbe toženke in podala konkretnejša pojasnila glede vrste dobavljenega blaga s številko dobavnic.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek protispisnosti, ki jo pritožba vidi v zaključku prvostopenjskega sodišča, da je tožnica upoštevala plačilo 2.000,00 EUR pri izračunu dolga A. d. o. o. Tovrstna kršitev je podana le, kadar sodišče v okviru ugotavljanja odločilnih dejstev napravi napako pri povzemanju vsebine listin oziroma izpovedb, torej tedaj, ko sodišče dokazom pripiše drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Gre za napako tehnične narave, ko sodišče v obrazložitev sodbe nepravilno prenese tisto, kar je v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov zapisano. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino listin oziroma zapisnikov razume drugače kot stranka - v tem primeru gre lahko le za zmotno dokazno oceno. Povedano drugače, pritožnica z oporekanjem višini dolga nedopustno izpodbija v prvostopnem postopku ugotovljeno dejansko stanje, da je bilo opravljeno plačilo že upoštevano pri izračunu višine dolga, h kateremu je toženka pristopila.

13. Pritožnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita kršitev načela kontradiktornosti zaradi opustitve zaslišanja zakonitega zastopnika toženke P. Z. Ker se ta sodnemu vabilu ni odzval in ni pristopil na narok ter svojega izostanka kljub pozivu sodišča ni opravičil, je sodišče skladno z drugim odstavkom 258. člena ZPP utemeljeno odločilo, da zasliši samo eno stranko. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je bil zakoniti zastopnik pravilno vabljen na poravnalni narok in narok za glavno obravnavo 27. 9. 2016 z vabilom stranke na zaslišanje. Vročilnica zanj je izkazana (list. št. 64). Ker pritožniku 1. 9. 2016 ni bilo mogoče osebno vročiti vabila, mu je bilo sodno pisanje vročeno s potekom 15 dnevnega roka (16. 9. 2016) z nadomestno vročitvijo, skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Toženka v pritožbi ne nasprotuje pravilnosti izpolnjene vročilnice, ki je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, tj. dokazuje tako samo vročitev, kot tudi datum vročitve (prvi odstavek 224. člena ZPP). Pritožbeni očitki, da osebna vročitev zakonitemu zastopniku toženke ni bila opravljena, torej niso resnični.

14. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker pritožbeno sodišče ni našlo niti kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnik stroškov odgovora na pritožbo ni priglasil, je izrek o njegovih stroških odpadel (163. člen ZPP).

1 Primerjaj VS RS II Ips 559/2006 s 24. 8. 2006, ki se nanaša na izostanek navedb članov senata. 2 Primerjaj I Up 228/2008 s 5. 6. 2008, ki se nanaša na napačno navedbo številke sklepa, ki ga je sodišče izreklo za ničnega. 3 Primerjaj Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, L. Ude, 2009 str. 201 s citirano sodno prakso VS RS II Ips 559/2006, I Up 228/2008. 4 Izrecno pa je tudi je zapisalo, da je tožnica zadostila trditvenemu bremenu glede pomembnih dejstvih, ki se nanašajo na prodajno pogodbo in pogodbo o pristopu k dolgu.