Jedro

Ker enajsti toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, da bi prišel v zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo zaradi opravičljivega razloga, ki ga ni mogel pričakovati in nanj ne vplivati, temveč zatrjuje napako sodišča pri vročanju pošiljke, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni. Zaradi nepravilne vročitve stranki namreč ni mogoče očitati zamude pri opravi dejanj, vezanih na dan vročitve sodnega pisanja, temveč gre za procesno kršitev, ki jo je mogoče uveljavljati s pritožbo, revizijo ali obnovo postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog enajstega toženca za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo enajsti toženec in predlaga spremembo, tako da sodišče ugodi predlagani vrnitvi v prejšnje stanje, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z zaključkom, da je sodišče pravilno uporabilo določila o osebnem vročanju iz 142. člena ZPP, ko je tožbo vročilo njegovi ženi. Ne gre za osebno vročitev, zato je lahko 30 dnevni rok za odgovor pričel teči šele od trenutka, ko je pisanje prejel. Drugačna razlaga zakona ni v skladu z Ustavo RS niti z EKČP, je arbitrarna in mu onemogoča pravico do izjave. Razumne razlage za drugačno ureditev vročanja od pravil v kazenskem postopku ni. Izpodbijani sklep je bil vročen le enajstemu tožencu, ne pa pooblaščencu, zato si pridržuje možnost dopolnitve pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predpostavka utemeljenosti strankinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda, ki se je stranki pripetila in zaradi katere je zamudila narok ali rok za opravo procesnih dejanj1. 5. Ker enajsti toženec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni zatrjeval, da bi prišel v zamudo z vložitvijo odgovora na tožbo zaradi opravičljivega razloga, ki ga ni mogel pričakovati in nanj ne vplivati, temveč zatrjuje napako sodišča pri vročanju pošiljke2, pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni. Zaradi nepravilne vročitve stranki namreč ni mogoče očitati zamude pri opravi dejanj, vezanih na dan vročitve sodnega pisanja, temveč gre za procesno kršitev, ki jo je mogoče uveljavljati s pritožbo, revizijo ali obnovo postopka.

6. Ker zatrjevane napake pri vročanju ni mogoče uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje3, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi druge točke 365. člena ZPP. Ob tem glede na pritožbene navedbe zgolj dodaja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določili prvega in tretjega odstavka 142. v zvezi s prvim odstavkom 140. člena ZPP, po katerem se osebna vročitev, v primeru, če se naslovnik ne nahaja v stanovanju, opravi tako, da se pisanje vroči odraslemu članu gospodinjstva, ki ga je dolžan sprejeti. Očitek arbitrarnosti presoje pravilnosti takšne vročitve je neutemeljen, saj je ta skladna z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso.4 1 V primeru, da stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (prvi odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). 2 Zatrjuje, da mu ni bila vročena osebno in da se vročitev družinskemu članu (ženi) ne šteje za osebno vročitev. 3 Primerjaj VSL I Cpg 773/2020, VSL I Ip 1537/2016, VSL I Cp 2025/99, VSM I Cp 728/2020 in druge. 4 Primerjaj odločbe VSM I Cp 843/2021, VSL II Ip 1129/2021, VSL II Cp 875/2021, VSL I Cp 1152/2019 in druge.