Jedro

Določeno razmerje tožnika do predmeta odločanja, to je podaja soglasja k predlogu za mentorja, ki je obvezna sestavina prijave na predmetni Javni poziv, vsekakor obstaja. Brez soglasja vodje raziskovalnega programa k predlogu za mentorja prijavitelj na Javnem pozivu namreč ne more uspeti s prijavljenim programom. Vendar sta hkrati položaj vodje raziskovalnega programa in predlaganega mentorja pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisna od prijavitelja, to pa pomeni, da določbe Pravilnika o postopkih, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na ureditev v Pravilniku o postopkih svojega pravnega interesa ne izkazuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) zavrgla tožnikovo pritožbo zoper odločitev toženke št. 6316-18/2020, s katero je odločila, da se mlademu raziskovalcu na raziskovalnem programu P5-... ne dodeli mentorja.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka objavila Javni poziv za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2021 (v nadaljevanju Javni poziv), na katerega je med drugim prispela prijava Univerze v Ljubljani za raziskovalni program P5-..., katerega vodja je tožnik. Toženka je s strani Univerze v Ljubljani pravočasno prejela seznam izbranih kandidatov za mentorje mladim raziskovalcem v letu 2021. Na podlagi ugotovitve, da se s predlaganim kandidatom za mentorja v programski skupini P5-... ne strinja vodja programske skupine, je toženka pozvala Univerzo v Ljubljani, naj predloži z vodjo programske skupine usklajen predlog za mentorja. Univerza v Ljubljani je posredovala nov seznam izbranih kandidatov za mentorje mladim raziskovalcem v letu 2021, iz katerega izhaja, da za raziskovalni program P5-... kandidata za mentorja ni predlagala. Po prejemu sporočil raziskovalnih organizacij o izbranih mentorjih je toženka preverila izpolnjevanje pogojev v skladu z relevantnimi predpisi in 11. 6. 2021 na svoji spletni strani objavila seznam mentorjev mladim raziskovalcem v letu 2021, čigar pravilnost je toženka raziskovalnim organizacijam potrdila z dopisom št. 6316-18/2020 z dne 2. 6. 2021. Tožnik je vložil pritožbo zoper odločitev toženke, da se mlademu raziskovalcu na raziskovalnem programu P5-... ne dodeli mentorja,1 ki jo je toženka obravnavala kot zahtevek za preverjanje sklepa v postopku izvajanja raziskovalne dejavnosti, izbrane za (so)financiranje po 31. členu Pravilnika o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik o postopkih). Tožnikov zahtevek je zavrgla iz razloga, ker je prijavitelj Univerza v Ljubljani, ki je tudi nosilka pravic in obveznosti v zvezi z dodelitvijo mentorskih mest raziskovalnim programom. Vodja raziskovalnega programa je skupaj z zakonitim zastopnikom raziskovalne organizacije odgovoren za vsebinsko pripravo in izvedbo raziskovalnega programa ter za vodenje, organiziranje in koordiniranje dela programske skupine ter mora v skladu s 109. členom Pravilnika o postopkih dati soglasje k predlaganemu kandidatu za mentorja. Na podlagi Pravilnika o postopkih zato vodja raziskovalnega programa nima nikakršnih pravic in pravnih koristi v postopku določitve mentorjev in posledično tudi ni upravičen za vložitev pravnega sredstva po 31. členu Pravilnika o postopkih.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in v tožbi v bistvenem navaja, da ima kot vodja programske skupine pravico avtonomno izbrati mentorja, zato ima pravni interes pri njegovi izbiri. Izpostavlja, da je pravočasno posredoval svoj predlog, da se za mentorja izbere člana programske skupine izr. prof. dr. A. A., vendar ga je dekanja ... fakultete nadomestila s predlogom, da se za mentorja izbere prof. dr. B. B., soglasje tožnika pa je poskušala nadomestiti s sklepom Senata ... fakultete, za kar ni bilo nobene podlage. Prereka stališča toženke, da soglasje vodje programske skupine k izbiri mentorja predstavlja le procesno predpostavko, saj lahko programska skupina izbere mentorja na dodeljeno mentorsko mesto le, če tako odloči vodja programske skupine. To po mnenju tožnika ne posega v pravice Univerze v Ljubljani, saj raziskovalna organizacija, na kateri deluje programska skupina, pravic pri izbiri mentorja nima, ampak ima zgolj vlogo sporočevalca izbire programske skupine. Opozarja, da je toženka s tem, ko ni upoštevala izbire mentorja s strani tožnika in ko je dovolila vsebinsko poseganje Univerze v Ljubljani v izbiro mentorja, posegala v avtonomijo programske skupine in kršila lasten pravilnik. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in da v zadevi samo odloči, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da predlaganje kandidatov za mentorje ni v njeni pristojnosti. Navaja, da je z obvestilom št. 6316-18/2020-29 z dne 7. 4. 2021 odločila o številu mentorskih mest, ki se dodelijo posameznim raziskovalnim programom v letu 2021, medtem ko je izbor kandidatov za mentorje v pristojnosti raziskovalne organizacije, prijaviteljice raziskovalnega programa, ki v soglasju z vodjo raziskovalnega programa sporoči imena kandidatov za mentorje. V celotnem postopku dodelitve mentorskih mest in izbire kandidatov za mentorje mladim raziskovalcem ima po mnenju toženke položaj stranke raziskovalna organizacija, prijaviteljica raziskovalnega programa, kar izhaja iz 107. in 109. člena Pravilnika o postopkih. Izpostavlja, da je raziskovalna organizacija tista, ki mora zagotoviti izpolnjevanje pogojev za opravljanje raziskovalne dejavnosti, tako za pridobitev raziskovalnega programa kot za pridobitev mentorskega mesta in mentorjev. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in da tožniku naloži plačilo stroškov tega postopka.

**K I. točki izreka**

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporno, ali lahko tožnik kot vodja raziskovalnega programa zahteva preverjanje sklepa direktorja toženke o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav in ali lahko izpodbija (implicitno) odločitev toženke, da se mlademu raziskovalcu na raziskovalnem programu P5-... ne dodeli mentorja.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter ima oporo v relevantnih materialnih in procesnih predpisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa dodaja še spodnjo obrazložitev.

8. Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek (prvi odstavek 42. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP).

9. V konkretni zadevi je tožnik v skladu z 31. členom Pravilnika o postopkih vložil zahtevek za preverjanje sklepa direktorja toženke o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalne dejavnosti s seznamom izbora prijav (četrti odstavek 25. člena Pravilnika o postopkih), ki je bil izdan na podlagi Javnega poziva za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom v letu 2021 (v nadaljevanju Javni poziv). Ta v 3. točki določa, da je javni poziv namenjen raziskovalnim organizacijam, ki izvajajo raziskovalne programe in imajo statusno obliko zavoda, kar izhaja tudi iz 107. člena Pravilnika o postopkih. V konkretnem primeru je kot matična raziskovalna organizacija prijavo oddala Univerza v Ljubljani, med drugim tudi za raziskovalni program P5-..., katerega vodja je tožnik. V zvezi s pogoji za določitev mentorja Pravilnik o postopkih v 109. členu določa, da toženka na podlagi opredeljenega števila mentorskih mest na programske skupine pozove raziskovalno organizacijo, da skupaj z vodji programov do roka, določenega v pozivu, sporočijo imena kandidatov za mentorje; če raziskovalna organizacija toženki ne sporoči imen kandidatov za mentorje pravočasno, programska skupina izgubi možnost financiranja usposabljanja mladih raziskovalcev.

10. Ob upoštevanju 107. člena Pravilnika o postopkih in 3. točke Javnega poziva, ki določata, da se na poziv za dodelitev mentorskih mest raziskovalnim programom lahko prijavi matična raziskovalna organizacija raziskovalnega programa, ki ima statusno obliko zavoda, sodišče ugotavlja, da ima v konkretnem postopku položaj stranke v smislu 42. člena ZUP zgolj Univerza v Ljubljani, ki ima predpisan status in ki je vlagateljica vloge oziroma prijaviteljica, o kateri je bilo odločeno v postopku dodelitve mentorskih mest raziskovalnim programom. Tožniku kot vodji raziskovalnega programa tak položaj ne pripada. V nadaljevanju pa je treba ugotoviti, ali ima lahko tožnik v navedenem postopku položaj stranskega udeleženca.

11. Oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih koristi pravico udeleževati se upravnega postopka, ki je bil uveden na zahtevo drugega ali po uradni dolžnosti, je stranski udeleženec (prvi odstavek 43. člena ZUP). Stranski udeleženec je samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravno korist v upravni (2. člen ZUP) ali drugi javnopravni stvari (4. člen ZUP), ki je predmet upravnega postopka, in če jo v tem upravnem postopku sploh lahko varuje. Razmerje med stranskim udeležencem in upravno oziroma drugo javnopravno stvarjo, ki je predmet upravnega postopka, vzpostavlja materialni predpis, iz katerega je razvidno tudi, ali ima oziroma kdo ima lahko kakšno pravno korist v posamezni upravni ali drugi javnopravni stvari.2 Pravna korist je v drugem odstavku 43. člena ZUP opredeljena kot neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Korist je osebna, če se nanaša neposredno na osebo, ki jo uveljavlja, in neposredna, če gre za sedanjo korist v upravnem postopku, ki obstaja v trenutku odločanja, ne pa za morebitno ali bodočo korist. Korist je pravna, če je oprta na zakon ali drug zakoniti predpis. Dejanskega interesa v upravnem postopku ni mogoče uveljavljati.3

12. Iz tožnikovega zahtevka za preverjanje sklepa (ki ga je poimenoval pritožba) izhaja, da je svoj pravni interes za sodelovanje v postopku utemeljeval s tem, da mu zaradi postopanja toženke grozi nastanek poslovne in neposlovne škode, saj raziskovalni program P5-... tvega izgubo financiranja usposabljanja mladega raziskovalca in posledično nedoseganje zastavljenih ciljev raziskovalnega programa.

13. Sodišče ugotavlja, da določeno razmerje tožnika do predmeta odločanja, to je podaja soglasja k predlogu za mentorja, ki je obvezna sestavina prijave na predmetni Javni poziv, vsekakor obstaja. Tožnik pravilno izpostavlja, da brez soglasja vodje raziskovalnega programa k predlogu za mentorja prijavitelj na Javnem pozivu ne more uspeti s prijavljenim programom. Vendar sta hkrati položaj vodje raziskovalnega programa in predlaganega mentorja pri prijavi in v postopku izbire v celoti odvisna od prijavitelja, to pa pomeni, da zgoraj povzete določbe Pravilnika o postopkih, ki se nanašajo na Javni poziv, tožnika kot vodje programske skupine ne zadevajo, vsaj ne neposredno, in da tožnik (zgolj) s sklicevanjem na ureditev v Pravilniku o postopkih svojega pravnega interesa ne izkazuje.

14. Vrhovno sodišče RS je v sklepu X Ips 101/2017 z dne 24. 5. 2017 odločilo, da osebne koristi vodij raziskovalnih projektov očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki ima položaj stranke v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Iz navedenega izhaja, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem, da jim z odločitvijo toženke grozi izguba financiranja usposabljanja mladega raziskovalca, nedoseganje zastavljenih ciljev raziskovalnega programa ter posledično nastanek poslovne in neposlovne škode, na takšni podlagi v tej zadevi ne morejo uspešno izkazati obstoja svoje pravne koristi. Po presoji sodišča zato tožniku v konkretnem postopku ne pripada položaj stranskega udeleženca, saj njegova pravna korist v konkretni zadevi ni oprta na zakon ali na drug predpis (tj. ni pravna), kar je eden izmed pogojev, ki jih določa drugi odstavek 43. člena ZUP.

15. Ker je odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in da je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

16. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj pravno relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

17. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Gre za implicitno odločitev, ki je bila razvidna iz seznama mentorjev mladim raziskovalcev v letu 2021. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, 17. točka obrazložitve. Pri presoji, ali določen predpis, ki ureja delovanje upravnega organa, podeljuje posamezniku pravico oziroma pravno varovan interes ali ne, je treba ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z navedeno normo varuje tega določenega posameznika, ki bi si lahko z uveljavljanjem sodnega varstva izboljšal pravni položaj (tako Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1850/08 z dne 5. 5. 2010, 10. točka obrazložitve). 3 Tako Vrhovno sodišče RS med drugim v sodbi X Ips 185/2014 z dne 11. 6. 2015.