Jedro

Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.

ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožeča stranka je uveljavljala plačilo za opravljeno delo - pravno svetovanje in zastopanje pred višjim sodiščem v okviru brezplačne pravne pomoči. Njeni zahtevi je tožena stranka delno ugodila. Priznala ji je nagrado za pripravo in vložitev pritožbe, medtem ko je stroške sestanka z upravičencem in vpogleda v sodni spis zavrnila. Štela je namreč, da so ta opravila zajeta v sestavi pritožbe.

**Ključne navedbe strank v upravnem sporu**

2. Z opisanim sklepom se tožeča stranka ni strinjala. Trdila je, da so bile vse priglašene storitve opravljene. Sestanek s stranko in vpogled v spis so bila nujna začetna samostojna opravila, na podlagi katerih so se pretehtale možnosti uspeha v pritožbenem postopku. Brezplačna pravna pomoč je bila dana za pravno svetovanje. Tudi obvezna razlaga Odvetniške tarife in sodna praksa vodita do zaključka, da je šlo za samostojni storitvi. Predlagala je, da sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in zadevo v tem obsegu vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

3. Na tožbo se tožena stranka in stranka z interesom nista odzvali.

**O sojenju po sodnici posameznici**

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če vrednost spornega predmeta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ne presega 20.000 EUR in ne gre za pomembno pravno vprašanje (prva alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-11). O tem, ali spor izpolnjuje te pogoje, odloči senat, na predlog sodnika poročevalca (tretji odstavek 13. člena ZUS-1).

5. Za rešitev tega upravnega spora je bistvena razlaga Odvetniške tarife. Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Ne odpirajo se (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Ker vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 EUR, je senat sklenil, da o zadevi presodi sodnica posameznica (sklep z dne 15. 9. 2022).

**O sojenju brez glavne obravnave**

6. Sodišče je, s soglasjem strank, odločilo na podlagi njihovih vlog in pisnih dokazov, brez glavne obravnave (prvi odstavek 279.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Slednji so se namreč odpovedale (drugi odstavek 279.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

**O dokaznem postopku**

7. Tožeča stranka je svoji tožbi priložila E-račun z dne 7. 5. 2020 (priloga A10). Te listine sodišče ni upoštevalo; nastala je namreč po izdaji izpodbijanega sklepa (52. člen ZUS-1).3 Ostale je pregledalo in prebralo (priloge A1 do A9 in spis Bpp 626/2020). Drugih dokaznih predlogov stranke niso imele.

**K I. točki izreka**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v nadaljevanju: ZBPP4) za pravno svetovanje, pravno zastopanje, druge zakonsko določene pravne storitve, za vse oblike sodnega varstva v sodnih postopkih ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Izvajajo jo lahko samo osebe, določene z zakonom (5. člen ZBPP), med ostalimi odvetniki in odvetniške družbe (prvi odstavek 29. člena ZBPP).

10. Za pravno pomoč po ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po odvetniški tarifi in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 30. člena ZBPP). Dolžan je voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči (osmi odstavek 30. člena ZBPP). Odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, je upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi (peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu; v nadaljevanju: ZOdv)5. 11. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po prejemu izpolnjene napotnice odloči o končnem obračunu storitev s sklepom, najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice. Ta sklep se pošlje izvajalcu brezplačne pravne pomoči in upravičencu do brezplačne pravne pomoči. Plačilo se izvede v roku, določenem z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek 40. člena ZBPP).

12. Tožena stranka je dne 9. 3. 2020 dodelila izredno pravno pomoč A. A. za pravno svetovanje in zastopanje pred višjim sodiščem. Za izvajanje te pomoči je določila tožečo stranko. Ta je dne 16. 3. 2020 vrnila izpolnjeno napotnico za obračun stroškov brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 40. člena ZBPP). Z njo je zahtevala plačilo sestanka s stranko, vpogleda v sodni spis, sestave pritožbe, materialnih stroškov in davka na dodano vrednost po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju: OT6).

13. Medtem ko je tožena stranka prisodila stroške za sestavo pritožbe, materialne stroške in davek na dodano vrednost, pa je glede sestanka s stranko in vpogleda v spis sklenila, da ni šlo za samostojni opravili po Tarifni številki 39 OT. Štela je, da sta zajeti v pripravi in vložitvi pritožbe.

14. Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.

15. V tej luči je sodišče vzelo v obzir sestanek s stranko in vpogled v spis. Ni dvoma, da tožeča stranka brez teh opravil ne bi mogla sestaviti (kvalitetne) pritožbe. Zapisanega ne spremeni dejstvo, da je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena za svetovanje in zastopanje pred višjim sodiščem. Po preučitvi zadeve s strani tožeče stranke bi namreč lahko ostalo le pri pravnem svetovanju (če bi ocenila, da pritožba nima možnosti za uspeh). V trenutku, ko je tožeča stranka vložila pritožbo, je sestava le-te zaobjela tudi (predhodno) pravno svetovanje in s tem sestanek ter vpogled v spis.

16. Tako sta vpogled v spis in sestanek s stranko v pričujočem sporu del storitve sestave pritožbe. Nista samostojni opravili in zato zanju tožeča stranka ni upravičena do (posebnega) plačila. Sovpadata namreč s storitvijo sestave pritožbe po 1. točki Tarifne številke 11 OT.7

17. V zvezi z Obvezno razlago prve alineje 1. točke Tarifne številke 39 OT, ki jo je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije sprejel na seji dne 9. 2. 2016 pa sodišče poudarja naslednje. ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.8 Pri tem se ne sme spregledati, da k tej obvezni razlagi pravosodni minister ni dal soglasja, niti ta razlaga ni bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.9 Naslovno sodišče se zato nanjo ni oprlo; vezano je namreč na Ustavo in zakon (načelo neodvisnosti sodstva; 125. člen Ustave).10 Enako velja za Pojasnilo k 2. točki Tarifne številke 39 OT z dne 28. 9. 2017. 18. Kar pa se tiče sodb I U 1426/2019 z dne 11. 12. 2019 in pa I U 1555/2017 z dne 3. 7. 2018, sodišče pripominja sledeče. V prvi zadevi je umanjkala razlaga tožene stranke o samostojnosti uveljavljanih opravil. Drugo odločitev pa je sodišče naslonilo na obvezno razlago OT. V tem sporu ni šlo za za take položaje; s tega vidika vzporednic ni mogoče potegniti.

19. Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

**K II. točki izreka**

20. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009. 2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017. 3 V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča X Ips 40/2019 z dne 11. 11. 2020, 20. točka. 4 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014. 5 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 18/1993 z dne 9. 4. 1993, 24/2001 z dne 5. 4. 2001, 54/2008 z dne 2. 6. 2008, 35/2009 z dne 8. 5. 2009, 97/2014 z dne 30. 12. 2014, 46/2016 z dne 30. 6. 2016, 36/2019 z dne 22. 6. 2019 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-201/93-19 z dne 7. 3. 1996, U-I-212/03-14 z dne 24. 11. 2005 ter U-I-115/14-28 Up-218/14-45 z dne 5. 2. 2016. 6 Objavljena v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 2/2015 z dne 9. 1. 2015, 28/2018 z dne 20. 4. 2018 in 22/2019 z dne 5. 4. 2019 . 7 Primerjaj odločitvi naslovnega sodišča I U 748/2020 z dne 7. 12. 2012, 11. točka, I U 1157/2020 z dne 23. 11. 2021, 10. točka. 8 Po četrtem odstavku 153. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava; Uradni listi Republike Slovenije številke: 33/1991 z dne 28. 12. 1991, 42/1997 z dne 17. 7. 1997, 66/2000 z dne 26. 7. 2000, 24/2003 z dne 7. 3. 2003, 69/2004 z dne 24. 6. 2004, 68/2006 z dne 30. 6. 2006 in 47/2013 z dne 31. 5. 2013) morajo posamični akti nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali zakonitem predpisu. 9 Tako 154. člen Ustave. 10 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 996/2003 z dne 14. 9. 2005, sedmi do enajsti odstavek.