Jedro

V konkretnem primeru pritožnica v pritožbi (prvič, kot novoto) uveljavlja pravico do nujnega deleža, torej pravico v zvezi z dedovanjem. Kot že povedano, so v zapuščinskem postopku pritožbene novote načeloma dopustne, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi pravočasno in dopustno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina obsega nepremičnino, dobroimetje na računu in del neizplačane pokojnine ter rente (I. točka izreka), da so dediči na podlagi zakona zapustnikovi otroci A. A., B. B. in C. C. ter vdova D. D. (II. točka izreka); da na podlagi oporoke dedujejo otroci zapustnika (III. točka izreka) in da se zemljiškoknjižna izvedba tega sklepa opravi po uradni dolžnosti (IV. točka izreka). V obrazložitvi je navedlo, da po oporoki dedujejo premoženje zapustnikovi otroci, medtem ko je zapustnik nekdanji zunajzakonski partnerki in sedanji pritožnici D. D. z oporoko (in tudi notarskim zapisom) namenil dosmrtno služnost bivanja v hiši. 2. Zoper sklep se pritožuje dedinja D. D., ki med drugim navaja, da bi kot vdova imela pravico do nujnega deleža in da je sodnik o tej pravici ni poučil. Pogodba, sklenjena v obliki notarskega zapisa, ne izključuje pravice dedinje do nujnega deleža; to je pogodba stvarnega prava, ki nima dednopravnih učinkov. Če je dedinji priznan status vdove, je taka pogodba odvečna, saj ji služnostna pravica stanovanja in užitka pripada že po predpisih, ki urejajo zakonsko skupnost (prej Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,1 sedaj Družinski zakonik2). Na posebno vprašanje dedinje, ali njej kaj pripada, je dobila odgovor, da je dobila služnost stanovanja v zapustnikovi hiši, zato dedinja tudi ni hotela podpisati zapisnika zapuščinske obravnave.

3. Dedinji B. B. in C. C. sta odgovorili na pritožbo in predlagali njuno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nujni delež je del zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati, temveč morajo ta del po sili zakona dobiti zapustnikovi najbližji svojci, nujni dediči (primerjaj 25. do 27. člen Zakona o dedovanju3). Med nujne dediče spada tudi zunajzakonski partner/ka zapustnika (25. člen v zvezi s 4.a členom ZD). Pravica do nujnega deleža je dedna pravica (27. člen ZD).

6. Zapuščinski postopek je oficiozni postopek (začne in vodi se po uradni dolžnosti), zato je ureditev pritožbenih novot (337. člen Zakona o pravdnem postopku4 v zvezi s 163. členom ZD) v tem postopku pomembno drugačna kot v adversarnem pravdnem postopku. Večinsko stališče novejše sodne prakse je, da so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote, ki se nanašajo na pravice do dedovanja in v zvezi z dedovanjem, saj mora po 165. členu ZD sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo, ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Zato lahko stranka tudi še v pritožbi zoper sklep o dedovanju (prvič, kot novoto) uveljavlja npr. pravico do vračunanja darila v dedni delež, zahtevo za odpravo prikrajšanja nujnega deleža, pravico do dedovanja na podlagi oporoke ali razloge za neveljavnost oporoke.5 V konkretnem primeru pritožnica v pritožbi (prvič, kot novoto) uveljavlja pravico do nujnega deleža, torej pravico v zvezi z dedovanjem. Kot že povedano, so v zapuščinskem postopku pritožbene novote načeloma dopustne, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi pravočasno in dopustno.6

7. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 8. 10. 2020 je razvidno, da pritožničin status zapustnikove zunajzakonske partnerke s strani ostalih dedičev ni bi osporavan. Tako ne more biti dvoma, da je pritožnica nujna dedinja (25. člen v zvezi s 4.a členom ZD). S tem, ko ji je bila tako z oporoko kot z notarskim zapisom naklonjena osebna služnost stanovanja in užitka parcele, še ni mogoče zaključiti, kot izhaja iz obrazložitve sodišča prve stopnje, da je s tem tudi že prejela ustrezen delež zapustnikovega premoženja. Iz zapisnika naroka 8. 10. 2020 nadalje izhaja, da so dediči (med njimi tudi D. D.) izjavili, da priznavajo oporoko kot veljavno in da sprejemajo dediščino, skladno z oporočiteljevo željo iz oporoke. Ta izjava niti izrecno niti smiselno ne vsebuje pritožničine odpovedi nujnemu deležu. Treba je upoštevati, da zapustnik ne more razpolagati z nujnim deležem (26. člen ZD), zato zapustnik tudi s tem, ko je z oporoko svoje premoženje razdelil le med svoje tri otroke, zunajzakonski partnerki pa naklonil le služnost, slednji ni mogel odvzeti pravice do nujnega deleža.7 Zato tudi izjava dedinje D. D., da priznava oporoko in oporočiteljevo voljo, ne pomeni, da se odpoveduje zakonski pravici do nujnega deleža. To bi morala jasno in nedvoumno izjaviti.

8. Dedinji B. B. in C. C. v odgovoru na pritožbo sicer navajata, da naj bi sodnik na naroku vprašal pritožnico, ali uveljavlja nujni delež in da je pritožnica izjavila, da uveljavlja le to, kar ji pripada po oporoki, pa nič drugega – skratka, da je bila seznanjena s pravico do nujnega deleža in da se mu je odpovedala. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da v zapisniku o naroku to ni zapisano. Zapisnik je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), torej poteka naroka in izjav, danih na njem.8 Z golo trditvijo, da so bile na naroku podane tudi druge pomembne dedne izjave, ki v zapisniku niso zabeležene, sodedinji ne moreta izpodbiti vsebine javne listine, ki sta jo tudi sami podpisali.9 Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni z ničemer izkazano (pa bi moralo biti nedvoumno izkazano, da bi bilo upoštevno), da se je D. D. odpovedala nujnemu deležu, zato ga lahko uveljavlja tudi še v pritožbi.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami o pravici užitka oziroma stanovanja, ki naj bi vdovi pripadala že po zakonu, pritožbeno sodišče zgolj pojasnjuje, da so ta pravna stališča zgrešena, saj nobeden zakon (ne ZZZDR ne DZ ne ZD) take pravice vdovi ne daje.

10. Tako sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritožbeno uveljavljanje pravice do nujnega deleža pravočasno, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, da zapustnikovo premoženje dedujejo le trije zapustnikovi otroci, zaenkrat preuranjena. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Za razveljavitev se je odločilo, ker bo treba prvič obravnavati celoten sklop dejanskih in pravnih vprašanj (v zvezi s pritožničinim nujnim deležem), zato bi sodišče druge stopnje, če bi to vprašanje reševalo samo, premočno poseglo v pravico strank do dvostopenjskega sojenja in do pritožbe.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo ali da bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZZZDR. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 3 Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD. 4 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 5 Primerjaj odločbe VSL I Cp 2204/2010, I Cp 3894/2010, I Cp 2919/2012, I Cp 833/2017, II Cp 2926/2016, I Cp 568/2019 in številne druge. 6 Primerjaj sklepa VSL I Cp 568/2019 in I Cp 2050/2017. 7 To bi lahko storil le z razdedinjenjem, ki pa mora biti v oporoki izraženo nedvoumno (primerjaj 43. člen ZD). 8 Primerjaj npr. sklep VSL II Cp 444/2000, sodbo VSL I Cp 1259/98 in številne druge odločbe. 9 Primerjaj sklep VSL I Cp 2050/2017.