Jedro

V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.

vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice, ki teče pred Okrožnim sodiščem v .. pod opr. št. I Pg 74/2004 v korist M. S. pri nepremičninah parc. št. 157/4 in 157/2 vl. št... k.o. .., ki je po stanju v zemljiški knjigi last družbe M. d.o.o., Jesenice.

Proti navedeni odločitvi se pritožujeta M. d.o.o., sedaj S. podjetje d.o.o. in S., Javni sklad. Uveljavljata vse pritožbene razloge in predlagata, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevek predlagatelja za zaznambo spora zavrne. Zahtevata tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. V pritožbi pojasnjujeta, da je predlagatelj dne 4.10.2004 s S., Javnim skladom, sklenil prodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, ki se nanašajo na stavbo na parceli št. 157/4 in dela zemljišča na parceli št. 157/2, obe k.o. ... Zato je s tem odpadel razlog za izdajo sklepa za zaznambo spora, ker spora med udeleženci ni. Zaznamba spora povzroča lastniku S. nezaupanje kupcev, ki so nameravali odkupiti še druge poslovne prostore, pa tudi škodo, saj jih zaznamba odvrača od sklenitve poslov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na predlog predlagatelja M. S. in na podlagi določila 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/2003). V 79. čl. ZZK-1 je določeno, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik v postopku od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. iz zunaj zakonske skupnosti oz. na drug izviren način ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Zaznambo spora lahko predlaga samo tožnik postopka. Nepremičnina mora biti v tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V zaznambi spora se navede sodišče in opravilna številka zadeve, pod katero teče spor, predmet spora, podatki o pravici, katere pridobitev oz. prenehanje se zahteva in podatki o tožniku iz 1. odst. tega člena.

V postopku odločitve o dovolitvi zaznambe spora je glede na citirano zakonsko določilo potrebno dokazati pravno dejstvo vložitve tožbe, kar je predlagatelj storil, saj je predlogu priložil tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 157/4 in 157/2 vl. št. 1853 k.o. .. do 1/10, pri katerih je vpisana lastninska pravica za gospodarsko družbo M. d.o.o., I. 2 a, Jesenice. Tožbo je vložil pri Okrožnem sodišču v ... dne 18.2.2004 in se vodi pod opr.

št. I Pg 74/2004 navedenega sodišča. Iz predložene tožbe, navedb v njej in postavljenega tožbenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka uveljavlja solastninsko pravico na spornih nepremičninah, ki naj bi jo pridobila z vlaganji v nepremičnine. Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je odločitev prvostopnega sodišča, ki je dovolilo zaznambo spora, pravilna. V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz. vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je. To dejstvo pa je tožnik izkazal, zato je bila odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno pravilna.

Dejstva, ki jih zatrjujeta pritožnika, namreč, da je predlagatelj dne

4.10.2004 s S., Javnim skladom, sklenil prodajno pogodbo, katere predmet je poslovni prostor, ki se nahaja v stanovanjski stavbi, stoječi na parceli št. 157/2 in pripadajoče zemljišče na parceli št. 157/4, oboje k.o. .., zato med strankami ni več spora in je tudi odpadel razlog za zaznambo spora, na odločitev o pritožbi nimajo nobenega vpliva. Če te trditve držijo, bo predlagatelj v pravdni zadevi I Pg 74/2004 umaknil tožbo, sodišče pa bo ustavilo postopek.

Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka pa predstavlja pravno podlago za izbris zaznambe spora v smislu 84. čl. ZZK-1. Predlog za izbris zaznambe spora bo zemljiškoknjižni lastnik lahko predlagal takoj, če med strankami res ni več spora in če s takšnim sklepom razpolaga.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Odločitev temelji na določilu 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1. Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve pritožnikov za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Te stroške nosita pritožnika sama, saj s pritožbo nista uspela.