Jedro

V primeru, ko o pravnih sredstvih stranke še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, izvršilni postopek pa se konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.

Izdaja izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka tako ne pomeni ovire za (vsebinsko) odločanje o dolžničini pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2021 in tudi v ničemer ne posega v dolžničino pravico do pravnega sredstva, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnica in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek.

2. Zoper citirani sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložila dolžnica. Navedla je, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe postopka, saj izvršilni postopek še traja in niso podani pogoji za ustavitev izvršbe. Dolžnica je namreč 20. 8. 2021 vložila pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno. Pravica do pritožbe je ustavno zajamčena pravica in je sodišče prve stopnje dolžnici ne sme odreči z izdajo izpodbijanega sklepa. Menila je, da sodišče sploh ne bi smelo izdati sklepa o ustavitvi izvršbe, dokler ne bo odločeno o pritožbi z dne 20. 8. 2021. Sodišče prve stopnje pa je bistveno kršilo določbe postopka tudi s tem, ko vloge upnika o umiku izvršbe z dne 12. 8. 2021 ni posredovalo dolžnici v izjavo. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ter zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da so pritožbene navedbe neutemeljene, saj dolžnica ves čas vlaga identične pritožbe, v katerih podaja navedbe, o katerih je že bilo odločeno. Predlagal je zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Zahteval je povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 18. 5. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 9. 2020, dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove nedenarne terjatve izpraznitve in izročitve nepremičnin in izvršbo za izterjavo denarne terjatve 3.919,40 EUR s pripadki. Sodišče prve stopnje je 8. 7. 2021 izdalo sklep, s katerim je odločilo o zahtevi upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov in o delnem umiku predloga za izvršbo. Zoper ta sklep je dolžnica 20. 8. 2021 vložila pritožbo. Ker je upnik 12. 8. 2021 podal umik predloga za izvršbo, pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

6. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v prvem in tretjem odstavku 43. člena izrecno določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo in da v takšnem primeru sodišče postopek ustavi. Ker lahko upnik predlog za izvršbo umakne brez privolitve dolžnika, temu pred odločitvijo o umiku upnikove vloge ni treba vročiti v izjavo. S tem, ko je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo ne da bi umik predloga za izvršbo dolžnici predhodno vročilo v izjavo, zato ni bila kršena njena pravica do izjave in pritožbeni očitek obstoja kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni utemeljen.

7. Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka je tudi skladna z zgoraj citiranimi določbami 43. člena ZIZ. Pri presoji pravnih učinkov ustavitve izvršilnega postopka pa je treba upoštevati, da ustavitev postopka v primeru, ko o pravnih sredstvih dolžnika še ni bilo odločeno in torej postopek odločanja o teh pravnih sredstvih še ni končan, pomeni zgolj prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe. Za nadaljnjo izvršbo namreč zaradi umika predloga za izvršbo ni več podlage. Ustavitve izvršilnega postopka zato ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Ta se konča šele takrat, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj.1 V primeru, ko o pravnih sredstvih stranke še ni bilo odločeno, umik izvršilnega predloga in posledično izdani sklep o ustavitvi postopka ne pomenita konca izvršilnega postopka v celoti, temveč le konec oprave izvršbe. Sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, izvršilni postopek pa se konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih.2

8. Izdaja izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka tako ne pomeni ovire za (vsebinsko) odločanje o dolžničini pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 20213 in tudi v ničemer ne posega v dolžničino pravico do pravnega sredstva, pravni učinki sklepa o ustavitvi postopka (tj. prenehanje opravljanja neposrednih dejanj izvršbe) pa so dolžnici v korist in zase ugodnejše rešitve zadeve z obravnavano pritožbo ne more doseči. Dolžnica zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o pritožbenih stroških. Dolžnica s pritožbo ni uspela, njeni pritožbeni stroški pa niso stroški, ki bi ji jih upnik neutemeljeno povzročil, zato jih mora kriti sama (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako mora svoje pritožbene stroške sam kriti upnik, ki z odgovorom na pritožbo ni z ničemer prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji in njegovi stroški niso bili potrebni za postopek (peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Nenazadnje tudi iz določb osmega in devetega odstavka 38. člena ZIZ, ki urejajo odločanje o izvršilnih stroških po ustavitvi postopka, izrecno izhaja, da lahko stranke opravljajo določena procesna dejanja, sodišče pa vsebinsko odloča tudi po ustavitvi izvršilnega postopka. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve. 3 O tej je Višje sodišče v Mariboru tudi že odločilo s sklepom I Ip 65/2022-1 z dne 6. 4. 2022, s katerim je pritožbo zavrnilo.