Jedro

Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice ne morajo vplivati.

Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, na prodajo premoženja nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o prodaji premoženja stečajne dolžnice, in sicer nepremičnin parc. št. 1 in 2, obe k. o. 000 – X last stečajne dolžnice do celote (1/1), ki se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, izhodiščna cena se določi v višini 86.348,00 EUR, varščina pa v višini 8.634,00 EUR (prvi odstavek izreka). Hkrati je odločilo, da se nepremičnina prodaja kot celota (drugi odstavek izreka) ter stečajni dolžnici naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni stanovanjsko hišo, ki stoji na nepremičnini z ID znakom parcela 000 1 ter jo izroči upravitelju.

2. Zoper sklep se pritožuje dolžnica (PD 50). Svojo pritožbo je pravočasno tudi dopolnila (PD 51). Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP in pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbi kot neutemeljeni in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica v pritožbi neutemeljeno trdi, da je izpodbijani sklep v delu, v katerem se ji nalaga izpraznitev nepremičnine nezakonit in preuranjen, ker nepremičnina še ni prodana. Izpodbijani sklep temelji v delu, s katerim je dolžnici naloženo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni stanovanjsko hišo, na kogentni zakonski določbi drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Sodišče pri izdaji sklepa glede izpraznitve in izročitve nepremičnine nima diskrecijske pravice, da o izpraznitvi in izročitvi odloči drugače kot izhaja to iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Na navedeno obveznost dolžnice zato pritožbeno zatrjevane socialne okoliščine dolžnice (da je upokojenka, s skromno pokojnino, manjšo od 500,00 EUR ter da ima zdravstvene težave) ne morajo vplivati. Dejstvo, da se prodaja stanovanjska hiša, ki predstavlja dolžničin dom, pa bo moral upoštevati upravitelj v primeru izvedbe izvršilnih dejanj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP. V skladu z določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP predstavlja pravnomočen sklep o prodaji, ki vsebuje nalog dolžniku, da izprazni stanovanjsko hišo, izvršilni naslov za njeno izpraznitev in izročitev tako proti dolžniku kot tudi proti drugim osebam, ki uporabljajo to stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (tretji odstavek 395. člena ZFPPIPP). Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ v postopku osebnega stečaja po sedaj veljavni zakonski ureditvi ne opravlja izvršitelj v izvršilnem postopku, pač pa upravitelj v postopku osebnega stečaja (četrti odstavek 395. člena ZIZ).1 V okoliščinah konkretnega primera pa bo moral upravitelj v primeru izvršilnih dejanj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP, upoštevati tudi svojo izjavo v odgovoru na pritožbo (PD 54), da ne bo pristopil k izvršitvi izpodbijanega sklepa do pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, kateri bo izdan ko/če bo nepremičnina prodana in kupnina poravnana.

6. Pritožba je neutemeljena tudi v delu, v katerem pritožnica navaja, da se v stečaj ni spravila sama, zato obstaja možnost, da se takoj ne poseže po izselitvi, temveč naj sodišče njeno izselitev odloži do prodaje in ji ob simbolični najemnini omogoči nadaljnje bivanje v nepremičnini. Prodaja dolžnikovega premoženja se prične s sklepom sodišča o prodaji, ki ga sodišče lahko izda po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka (prvi in drugi odstavek 330. člena ZFPPIPP). Oviro za prodajo premoženja bi predstavljala le pravočasno prijavljena izločitvena pravica na premoženju, ki je predmet prodaje (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Vzrok za nastanek obveznosti, za katero odgovarja dolžnik upniku, ki je prijavil svojo terjatev, pa na prodajo premoženja nima vpliva. Odločitev o morebitni sklenitvi najemne pogodbe z dolžnico v primeru, da bo dolžnica nepremičnino uporabljala do prodaje, pa je v domeni upravitelja.

7. Pritožba skuša tudi neutemeljeno preprečiti prodajo s trditvami, da se za izterjavo istega dolga vodi stečajni postopek tudi zoper glavnega dolžnika A. A., da odgovarja dolžnica za dolg do upnika le kot porok, v stečajnem postopku zoper glavnega dolžnika pa bo upnik skozi prodajo premoženja glavnega dolžnika poplačan in bo s tem dolg dolžnice zmanjšan. Pritožnica v tem delu pritožbe namreč navaja, da sodišče ni napravilo ocene sorazmernosti posega prodaje z višino neporavnanih obveznosti do upnika, ki se poravnavajo v drugem stečajnem postopku, pri čemer ji je glavni dolžnik povedal, da je njegovo premoženje večje od samega dolga, če pa bi sodišče izvedlo test sorazmernosti, potem se ne bi odločilo za prodajo njenega doma.

8. Test sorazmernosti se uporablja v primeru kolizije dveh (ustavno) zavarovanih pravic, zato sodišče ob odločanju v konkretnem primeru, zaradi preprečitve prekomernih posegov v pravice posameznika, oceni, ali ne gre pri posegu v določeno pravico posameznika, za prekomeren poseg. Iz podatkov v spisu, predvsem pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev z dne 4. 9. 2020 (PD 40) in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 1. 9. 2020 (PD 39), ki je sestavni del izreka sklepa o preizkusu, izhaja, da je upniku, ki je do sedaj edini prijavil terjatev v tem postopku osebnega stečaja, priznana terjatev v višini 141.441,35 EUR ter ločitvena pravica na premoženju, ki je predmet prodaje izpodbijanega sklepa. Premoženje, ki je predmet prodaje izpodbijanega sklepa (nepremičnini parc. št. 1 in 2, obe k. o. 000 - X), se prodaja po izhodiščni ceni v višini 86.348,00 EUR. Pritožba prodajne cene ne izpodbija. Glede na navedeno in ob tem, da pritožnica le pavšalno in dokazno nepodprto zatrjuje, da bo terjatev, ki se poplačuje v tem postopku osebnega stečaja, poplačana v drugem postopku osebnega stečaja, ki se vodi zoper glavnega dolžnika, pritožba s trditvami, da sodišče prve stopnje ni izvedlo testa sorazmernosti, ne more uspeti. Dolg dolžnice do upnika predstavlja namreč skoraj dvakratnik prodajne cene nepremičnin, ki so predmet prodaje v izpodbijanem sklepu, dolžnica pa ne ponudi konkretnih trditev o tem, da bo njen dolg morda poplačan kako drugače. Sodišče prve stopnje je zato ob takem stanju stvari pravilno odločilo, da se proda premoženje dolžnice. Prodaja premoženja, na katerem ima upnik ločitveno pravico, za poplačilo zavarovane terjatve, je namreč povsem legitimen cilj v stečajnem postopku, zato ob stanju stvari, kot je izkazano v obravnavanem primeru, ne more predstavljati prekomernega posega v pravice dolžnice. Dolžnica ima sicer ustavno varovano pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), vendar je potrebno v okviru varovanja te njene pravice upoštevati, da nasproti te njene pravice stoji prav tako ustavno varovana pravica upnika kot imetnika terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku prisilnega poplačila oziroma v postopku osebnega stečaja.

9. Prav tako za prodajo premoženja niso relevantne pritožbene navedbe o tem, da je dolžnica v postopku odpusta obveznosti s preizkusnim obdobjem enega leta. Z odpustom obveznosti preneha namreč le tisti del obveznosti dolžnika do upnika, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja (prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP). Poleg tega odpust obveznosti za zavarovane terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, za kar gre v danem primeru, ne učinkuje.2

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na tiste navedbe pritožnice, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo dolžnice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 S predlagano spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP (gradivo za ZFPPIPP-H ) se upravitelju nalaga, da v primeru, če dolžnik ne izprazni stanovanja ali stanovanjske hiše, v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa, ki se opravi v izvršilnem postopku. V ZIZ pa so določena tudi pravila obravnave predloga za odlog izvršbe, ki jih stečajno sodišče v postopku osebnega stečaja zaradi zapolnitve pravne praznine uporablja smiselno. 2 Dr. N. Plavšak, e-Komentar ZFPPIPP s sodno prakso, Tax-Fin-lex.