Jedro

Napačno je stališče, za katerega se zavzema pritožba, da je upravičenec do plačila nagrade in stroškov gospodarska družba, tudi če je to enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in tudi zaposleni izvedenec, ki je izvedensko mnenje izdelal v delovnem času pri navedeni družbi. Kot je obrazloženo ni mogoče, da bi izvedeniško delo opravljala gospodarska družba in zato tudi ne more obračunati nagrade in dajatev v lastnem imenu, tudi če gre za enoosebno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in tudi direktor je izvedenec. Lahko pa v imenu in za račun izvedenca sodišču izstavi račun, ki pa je še vedno dohodek izvedenca in ne družbe, zato tudi ne more družba zahtevati plačila 22% DDV.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek sedaj pravilno glasi:

I.Sodnemu izvedencu s področja varstva pri delu in požarne varnosti - podpodročje varnost in zdravje pri delu A. A., se za izdelavo pisnega izvedenskega mnenja odmeri nagrada in povrnejo stroški v skupnem znesku 645,39 EUR, ki se izplačajo na račun družbe B. d.o.o.

II.V presežku se zahtevek zavrne.

III.Od odmerjenega bruto zneska je treba obračunati in plačati 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 57,12 EUR in 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe in poklicne bolezni v višini 3,42 EUR.

IV.Sodni izvedenec ni zavezanec za DDV.

V.Tožena stranka je za dokončno plačilo nagrade in stroškov sodnega izvedenca dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na račun Okrožnega sodišča v Mariboru doplačati 105,93 EUR predujma, in sicer:

koda namena plačila: GOVT,

namen plačila: predujem v zadevi P...,

BIC banke prejemnika: BSLJSI2X,

IBAN prejemnika : SI56 ...,

referenca: sklic SI00 XYZ.

ime in naslov prejemnika: Okrožno sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, 2504 Maribor.

VI.Plačilo zneska 645,39 EUR izvrši finančno računovodska služba Okrožnega sodišča v Mariboru iz sredstev predujma, ki sta ga založili pravdni stranki, tako da neto znesek osebnega prejemka nakaže na transakcijski račun družbe B. d.o.o.,, ki je dolžna izdati račun v imenu in za račun sodnega izvedenca A. A. v roku 8 dni. Davek od osebnih prejemkov (akontacija dohodnine) ter 8,85% prispevek za posebne primere zavarovanja in 0,53% prispevek za zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni se nakaže na ustrezne račune.

II.V preostalem delu se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o nagradi in stroških sodnega izvedenca (I. - III. točke izreka), v IV. točki izreka je odločilo, da izvedenec ni zavezanec za DDV, v V. točki izreka pa, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna plačati manjkajoči predujem za podajo izvedenskega mnenja v znesku 105,93 EUR. V VI. točki je odločilo o načinu izvršitve plačila nagrade, v VII. točki pa je izvedencu naložilo, da v roku 8 dni od prejema tega sklepa sporoči sodišču številko računa, kamor bo možno izplačilo nagrade in stroškov.

2.Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pritožuje sodni izvedenec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja, da je sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in stroške izvedencu na podlagi avtorske pogodbe in ne kot je zahteval, da za priznane nagrado in stroške izstavi sodišču račun delodajalec izvedenca B. d.o.o. v višini priznanega plačila za delo izvedenca skupaj z 22% DDV. Pojasnjuje, da je omenjena družba registrirana za opravljanje dejavnosti 71.129, saj je le-ta bila po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2002 (v nadaljevanju SKD 2002) označena s šifro 74.204, kar potrjuje pretvornik med SKD 2008 in SKD 2002. Glede na navedeno predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi njegovi pritožbi in naloži družbi B. d.o.o. izdajo računa za nagrado in stroške za delo izvedenca z 22% DDV.

3.V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za zavrnitev pritožbe in za potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen v zvez s 366. členom ZPP).

6.Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je opravilo uradni preizkus glede odmere nagrade in stroškov, ker pritožba le-te ne graja, ki pa ni pokazal nobenih pomanjkljivosti.

7.Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje pa izhaja, da je izvedenec v stroškovniku navedel, da bo račun za obračun nagrade in stroške izvedenca izstavila družba B. d.o.o., v katerem je izvedenec edini družbenik in njen zaposlen. Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da omenjena družba ne more izdati računa za opravljeno storitev iz razloga, ker ni registrirana na opravljanje dejavnosti izvedenstva, oziroma natančneje za druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje (71.129). Sodišče druge stopnje je navedeno preverilo v sodnem registru in ugotovilo, da ima izvedenec prav, ko zatrjuje, da ima družba B. d.o.o. registrirano dejavnost za opravljanje izvedeništva. To izhaja iz zgodovinskega izpiska, v katerem so navedene vse dejavnosti, za katere je omenjena družba registrirana. Med njimi je tudi zgoraj navedena dejavnost, ki pa se vodi pod številko 74.400 po SKD 2002. V sodnem registru kasneje ni navedene nobene spremembe pri dejavnostih družbe B. d.o.o., v posledici česar je mogoče pritrditi izvedencu, da je njegova družba registrirana za druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje (71.129 SKD 2008 oziroma 74.400 SKD 2002). Glede na navedeno lahko sodni izvedenec zahteva plačilo za opravljeno izvedensko delo z izstavitvijo računa s strani B. d.o.o.

8.V obravnavani zadevi je tako bilo bistveno vprašanje, ali lahko gospodarska družba izda račun za storitev, ki jo je opravil sodni izvedenec kot fizična oseba, in ali je v tem primeru gospodarska družba upravičena do plačila DDV.

9.Prvi odstavek 244. člena ZPP določa, da izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče. V skladu s prvim odstavkom 245. člena ZPP izvedensko delo opravlja praviloma en izvedenec; če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. V skladu s tretjim odstavkom 245. člena ZPP se sme izvedensko delo zaupati tudi strokovni instituciji (bolnišnici, kemičnemu laboratoriju, fakulteti ipd.). Iz tega izhaja, da je temeljno pravilo, da je postavljen izvedenec fizična oseba, le izjemoma je to lahko strokovna institucija. Sodišče namreč postavi izvedenca zato, ker mora pri sojenju uporabiti strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). Izvedenec je pomočnik sodišča, ki je fizična oseba, saj mora za svoje delo opraviti preizkus strokovnosti pri Ministrstvu za pravosodje in tudi za svoje delo disciplinsko, odškodninsko in kazensko odgovarja. Vse navedeno potrjuje razlago, da je fizična oseba tista, ki je postavljena kot izvedenec. Takšno stališče je zavzela tudi pravna teorija. Izvedenec je lahko le fizična oseba in tudi kadar je izvedensko delo zaupano strokovni instituciji, opravijo izvedensko delo in potem v dokaznem postopku nastopajo kot izvedenci posamezni člani te institucije.

10.Prav tako Zakon o sodnih izvedencih, cenilcih in tolmačih (v nadaljevanju ZSICT) v 16. členu določa, da je za sodnega izvedenca lahko imenovana le fizična oseba. ZSICT sodne izvedence opredeljuje kot osebe, ki so imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katere tako določa zakon ali glede katerih sodišče meni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik), ki med drugim ureja tudi izplačilo plačila za opravljeno delo in stroškov sodnim izvedencem, cenilcem in tolmačem, v četrtem odstavku 50. člena določa, da se izplačilo plačila za opravljeno delo in povračilo stroškov sodnemu izvedencu opravi neposredno na njegov račun.

11.Izvedenec je v predmetni zadevi priglasil nagrado v stroškovniku, v katerem je navedel, da bo izdala račun za opravljeno delo družba B. d.o.o., da sam ni zavezanec za plačilo DDV, da pa je zavezanec za plačilo DDV družba, v kateri je zaposlen. Navedel je, da iz mnenja Ministrstva za pravosodje in Finančne uprave Republike Slovenije izhaja možnost izstavljanja računa s strani delodajalca izvedenca (l. št. 54-55 in 59-60).

12.Kot izhaja iz predloženega mnenja Finančne uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) št. 0920 - 7591/2022 - 3 z dne 14. 7. 2023, je pri davčni obravnavi dohodkov sodnih izvedencev pomembno, kdo je lahko sploh sodni izvedenec. Zgoraj je bilo že obrazloženo, da je to lahko le fizična oseba, ki izpolnjuje določene pogoje razen v izjemnih primerih iz tretjega odstavka 245. člena ZPP, ko gre za strokovne institucije, za kar v konkretnem primeru ne gre. Iz stališča davčnih predpisov je torej pomembno, kdo je dejanski ekonomski lastnik dohodka in to je pri sodnih izvedencih lahko le fizična oseba, kar pomeni, da se z vidika davčne obravnave dohodek lahko obravnava le kot dohodek fizične osebe in ne kot gospodarske družbe, kjer je izvedenec zaposlen. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno obračunalo dohodek sodnega izvedenca kot dohodek fizične osebe. Pri tem je tudi pravilno obračunalo prispevke, ni pa obračunalo DDV, saj je izvedenec izrecno izjavil, da ni zavezanec za njegovo plačilo. Kot nadalje izhaja iz navedenega mnenja, z vidika davčnih predpisov ni ovira, da se nagrada in stroški izvedenca plačajo gospodarski družbi oziroma pravni osebi, v kateri je sodni izvedenec zaposlen ali je njen družbenik ali direktor, če je sodišču ta gospodarska družba izstavila račun. Še vedno pa je treba z vidika davčne obravnave to šteti za dohodek sodnega izvedenca - fizične osebe.

13.Glede na obrazloženo lahko konkretno izvedeniško delo opravlja zgolj izvedenec, ki je fizična oseba in je zato tudi ta upravičen do nagrade in povrnitve stroškov v skladu z ZPP in Pravilnikom, razen v primerih iz tretjega odstavka 245. člena ZPP ali ko izvedenec ni sodni izvedenec. Napačno je stališče, za katerega se zavzema pritožba, da je upravičenec do plačila nagrade in stroškov gospodarska družba, tudi če je to enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik in tudi zaposleni izvedenec, ki je izvedensko mnenje izdelal v delovnem času pri navedeni družbi. Kot je obrazloženo ni mogoče, da bi izvedeniško delo opravljala gospodarska družba in zato tudi ne more obračunati nagrade in dajatev v lastnem imenu, tudi če gre za enoosebno gospodarsko družbo z omejeno odgovornostjo, katere edini družbenik in tudi direktor je izvedenec. Lahko pa v imenu in za račun izvedenca sodišču izstavi račun, ki pa je še vedno dohodek izvedenca in ne družbe, zato tudi ne more družba zahtevati plačila 22% DDV.

14.Po obrazloženem je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo izvedenca v delu, v katerem je zahteval plačilo 22% DDV, ugodilo pa pritožbi v delu, v katerem je zahteval, da račun za opravljeno delo izda družba B. d.o.o., v posledici česar je spremenilo izpodbijani sklep v točkah I. in VI., ter odpravilo točko VII. izpodbijanega sklepa, ki je nalagala izvedencu, da predloži sodišču prve stopnje številko svojega transakcijskega računa (peta alineja 358. člena ZPP 3. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1J. Zobec:Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2010, str. 472.

2Pri davčni obravnavi dohodkov ni toliko pomembno poimenovanje dohodka ali status, v katerem je bil dohodek dosežen, temveč je potrebno dohodke vsebinsko obravnavati po njihovi vsebini, kar je v konkretnem primeru izvedeniško delo na podlagi ZPP in ZSICT. Po stališču FURS lahko po zakonodaji o davku na dodano vrednost račun za izvedeniško mnenje kot tretja oseba v imenu in za račun sodnega izvedenca (torej v tujem imenu in za tuj račun) izda tudi gospodarska družba, v kateri je sodni izvedenec zaposlen, mora pa biti pred tem iz računa razvidno, da je izdan v imenu in za račun sodnega izvedenca, ki je fizična oseba.