Jedro

Predlagalni postopki, med katere spada tudi postopek za delitev stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

Delitev z izplačilom solastniškega deleža se po petem odstavku 70. člena SPZ opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

Obrazložitev

S sklepom z dne 18.3.2004 je sodišče prve stopnje razdružilo nepremičnine, vpisane v vl. št. 26 in 27 k.o. J... v solasti predlagateljice do 68/2000, nasprotne udeleženke do 1568/2000 in nasprotnega udeleženca do 364/2000 ter nepremičnine vpisane v vl. št. 331 k.o. J..., v solasti predlagateljice do 68/2000 in drugega nasprotnega udeleženca do 1932/2000. Solastne nepremičnine je razdelilo tako, da je postala predlagateljica izključna lastnica parc. št. 31/1 in 31/3, vpisanih v vl. št. 27 k.o. J..., nasprotna udeleženca pa sta pridobila predlagateljičin solastniški delež ostalih parc., vpisanih v vl. št. 26 in 27 k.o. J... v sorazmerju z dotedanjim solastniškim deležem, in sicer prva nasprotna udeleženka 55/2000, drugi nasprotni udeleženec pa 13/2000. Pri parcelah, vpisanih v vl. št. 331, je predlagateljičin solastniški delež v celoti pridobil drugi nasprotni udeleženec. Nasprotnima udeležencema je naložilo, da predlagateljici izplačata razliko med vrednostjo pridobljenih nepremičnin in njenim solastniškim deležem v znesku

14.465,00 SIT, in sicer nasprotna udeleženka znesek 4.381,00 SIT in nasprotni udeleženec znesek 10.084,00 SIT, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do plačila. Nasprotnima udeležencema je naložilo, da predlagateljici povrneta del stroškov postopka v znesku 174.302,00 SIT, in sicer nasprotna udeleženka

54.131,00 SIT in nasprotni udeleženec 120.171,00 SIT, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do plačila.

S sklepom z dne 21.5.2004 je odločitev o stroških postopka popravilo tako, da sta nasprotna udeleženca predlagateljici dolžna povrniti del stroškov postopka v znesku 154.795,00 SIT, in sicer nasprotna udeleženka 48.073,00 SIT in nasprotni udeleženec 106.722,00 SIT, oba z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sklepa dalje do plačila.

Proti sklepu z dne 18.3.2004 so se pravočasno pritožili vsi udeleženci.

Predlagateljica izpodbija 2., 3. in 4. točko izreka. Ker točke v izreku izpodbijanega sklepa niso navedene, je pritožbeno sodišče štelo, da se pritožuje zoper tisti del sklepa, s katerim ni ugodenu njenemu predlogu razdružitve solastnine. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86 z nadaljnjimi spremembami).

Navaja, da ji v skladu z določbo 122. člena ZNP pripadata tudi tista dela parcele 30/1, vpisane v vl. št. 27 k.o. J..., ki sta na priloženi mapni kopiji označena z A in B. Oba označena dela parc. št. 30/1 predlagateljica uživa že 50 let. Poleg tega se del parcele, označen z A, nahaja v neposredni bližini predlagateljičine hiše. Zato ima predlagateljica na navedenih delih parc. 30/1 upravičen interes v smislu 122. člena ZNP. Ker udeleženci niso v dobrih medsebojnih odnosih, bi predlagateljici spremenjena ureditev, ki jo prinaša izpodbijani del sklepa, povzročila veliko škodo, pa tudi nadaljnje konflikte. Irelevantno je, koliko znašajo stroški parcelacije parcele št. 30/1, na podagi katere bi predlagateljica lahko postala izključna lastnica delov A in B parcele 30/1. Strinja se, da v celoti krije stroške parcelacije parc. št. 30/1. Če bi vrednost nepremičnin, ki bi jih pridobila, presegla vrednost njenega solastniškega deleža, je pripravljena razliko izplačati nasprotnima udeležencema, ali pa jima ponuditi tisti del parc. št. 30/1, ki je v predloženi mapni kopiji označen s C. Nasprotna udeleženca izpodbijata celotni sklep, uveljavljata pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) ter predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa takšno spremembo sklepa, da se jima dodelijo nepremičnine z obveznostjo izplačila predlagateljice. Navajata, da sta v postopku večkrat uveljavljala, da je parc. št. 31/1 delno zazidljiva parcela in bi slednje izvedenec moral ugotoviti. Ker izvedenec te parcele ni ocenil kot delno zazidljive, je vrednost parcele, ki je formalno travnik, nekajkrat manjša kot dejansko. Zato je predlagateljica dobila večji del, kot ji gre. Pritožbi prilagata grafični izsek plana Občine L., iz katerega izhaja, da je rumeno obarvani del parcele št. 31/1 zazidljiva parcela. Menita, da bi moralo sodišče predlagateljici dodeliti manjši del parc. 31/1 in v skladu z njunim predlogom. Kot poravnalno ponudbo sta ponudila, da se odstopi del drugih parcel, vključno z delčkom parc. 31/1, kar bi tudi pomenilo zaokroženo celoto zemljišč za predlagateljico in tudi zanju.

Predvsem sta predlagala izplačilo predlagateljice, ker je evidentno, da ima zelo nizek odstotek solastnine, tako da je izkazan večji interes nasprotnih udeležencev in bi sodišče lahko ravnalo tudi tako.

Treba bi bilo upoštevati, da je predlagateljica edina solastnica, ki se ni strinjala z izplačilom solastniškega deleža. Napačna je ugotovitev, da je predlagateljica izkazala večji interes, saj je ravno obratno. Z nastalo razdružitvijo je nastal zob, ki posega v osrčje njunih nepremičnin, predlagateljici pa je onemogočen dostop do svojih nepremičnin. Sodišče ni razdružilo solastnine, saj gre za situacijo, ko je predlagateljica obkrožena s parcelami nasprotnih udeležencev, v določeni meri pa je še govor o solastnini. Sodišče bi moralo predlagateljici dodeliti manjši del skupnih parcel, predvsem pa se odločiti za izplačilo.

Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev predlagateljičine pritožbe, predlagateljica pa v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe nasprotnih udeležencev.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljice: Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je oblika fizične delitve, po kateri je predlagateljica dobila parceli št. 31/3 in 31/1, za kateri je izkazala upravičen intres, z minimalnim izplačilom razlike v vrednosti predlagateljičinega solastniškega deleža, pravilna (drugi odstavek 70. člena SPZ). Vrednost m2 parcele št. 30/1 je 100,00 SIT, vrednost m2 parcele št. 31/1 pa (po podatkih cenitvenega poročila na red. št. 10 spisa) 120,00 SIT. Primerjava medsebojne velikosti parcel (npr.: parcela št. 31/3 meri 246 m2, parcela 30/2 meri 48 m2) po mapni kopiji pokaže, da je predlagateljičin primarni predlog, da dobi poleg parcele št. 31/1 in 31/3 še zemljišči, ki ju označuje z A in B, neutemeljen. Namreč, predlagateljica bi bila glede na njen solastniški delež upravičena le do 14,5 m2 parcele št. 30/1, kar v primerjavi z medsebojno velikostjo parcel predstavlja daleč manjši del, kot bi bila velikost zemljišč, ki ju predlagateljica označuje z A in B ali pa samo A. Predlagana delitev bi predstavljala delitev, po kateri bi bilo izplačilo vrednosti solastniških deležev nasprotnih udeležencev celo večje, kot je izplačilo vrednosti predlagateljice po izpodbijanem sklepu. Tudi predlagateljičin podredni predlog, da bi se opravila še parcelacija zemljišča, ki ga označuje s C, ob primerjavi velikosti parcel, pokaže, da bi bila poleg parcelacij še vedno potrebna denarna izravnava. S strani predlagateljice predlagani načini delitve glede na velikost njenega solastniškega deleža predstavljajo delitev, po kateri bi predlagateljica v naravi dobila več, kot je njen solastniški delež, pa še finančna izravnava bi bila večja kot po izpodbijanem sklepu. Iz določbe 70. člena SPZ, po oceni pritožbenega sodišča, izhaja, da si mora sodišče prizadevati, da opravi takšno fizično delitev, da finančne izravnave ni, če pa je potrebna, naj bo ta čim manjša. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da predlagateljica v postopku na prvi stopnji ni navajala, da bi sama krila stroške predlaganih parcelacij (zemljišč A, B in C). Ti stroški bi bili zato skupni stroški postopka, ki jih krijejo udeleženci v sorazmerju z velikostjo solastniškega deleža (126. člen ZNP), kar pomeni, da bi večina teh stroškov odpadla na nasprotna udeleženca. V tem kontekstu je sprejemljiv tudi argument sodišča prve stopnje o ekonomičnosti postopka, ki se sicer nanaša na odmero 14,5 m2. Parcelacije v izmeri 14,5 m2, ki bi pripeljala do delitve v naravi brez finančne izravnave, pa predlagateljica ni predlagala (niti je ne predlaga v pritožbi).

O pritožbi nasprotnih udeležencev: Iz podatkov spisa je razvidno, da sta pritožnika v vlogi z dne

7.8.2003 (red. št. 17 spisa) navedla, da se s cenitvijo izvedenca Š. F. (ki je ocenil vrednost predlagateljičenega solastniškega deleža, vrednosti vseh parcel, z natančnimi izmerami in vrsto rabe) strinjata in da na naroku dne 18.3.2004 nista imela nobenih pripomb (zapisnik na red št. 24 spisa). Pritožbene trditve, da sta v postopku večkrat uveljavljala, da je del parcele št. 31/1 zazidljiv, zaradi česar je parcela več vredna, kot jo je ocenil izvedenec, so torej protispisne. Omenjene pritožbene trditve in priloženi dokaz v prilogi B4 hkrati predstavljajo novote, za katere pritožnika ne trdita, da jih brez svoje krivde nista mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni upoštevalo.

Predlagalni postopki (prvi odstavek 2. člena ZNP), med katere spada tudi postopek za delitev stvari v solastnini, se po svoji naravi približujejo pravdnemu postopku, zato ni nobenega razloga, ki bi v nepravdnem postopku izključeval smiselno uporabo prepovedi navajanja novot v pritožbenem postopku, uzakonjeno v pravdnem postopku.

SPZ je možnost delitve z izplačilom solastniškega deleža predvidel v petem odstavku 70. člena, kot obliko delitve, ki pride v poštev namesto prodaje - civilne delitve (prim. prej veljavno določbo tretjega odstavka 122. člena ZNP). Civilna delitev po četrtem odstavku 70. člena pride v poštev, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča (ker je predmet delitve nedeljiv) niti z izplačilom razlike ali če je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari. V praksi se civilna delitev uporablja zlasti tedaj, ko je predmet delitve hiša ali stanovanje. V obravnavanem primeru pa so predmet delitve zemljišča (travniki, pašniki, njive, stavbna zemljišča), katerih fizična delitev v naravi je mogoča in ni ugotovljeno, da bi se vrednost stvari zaradi delitve zmanjšala. S strani pritožnikov predlagana oblika delitve se torej opravi namesto civilne delitve, ki v konkretnem primeru iz pojasnjenih razlogov ne bi prišla v poštev, ne pa namesto fizične delitve (drugi odstavek 70. člena SPZ). Zato v tem postopku njunem predlogu ni bilo mogoče ugoditi.

Pa tudi sicer je po oceni pritožbenega sodišča upravičen interes za parceli št. 31/1 in 31/3 izkazala predlagateljica, ne pa nasprotna udeleženca, ne glede na to, da imata bistveno višji solastniški delež. Omenjeni parceli namreč mejita na predlagateljičino parcelo št. 32 vl. št. 261 k.o. J..., na kateri ima hišo in je logično, da ima interes za pridobitev sosednjih zemljišč. Nasprotna udeleženca tudi očitata, da je z delitvijo nastal zob, ki posega v osrčje njunih nepremičnin. Vendar je iz mapne kopije (prilga A7 in B2) razvidno, da zemljišča, ki so predmet delitve, sestavljajo zaokroženo celoto in bi tudi morebitna drugačna delitev, ki je po podatkih spisa nasprotna udeleženca sploh nista predlagala, posegla v njuna zemljišča. Argumet, da so vsi solastniki, z izjemo predlagateljice, soglašali z izplačilom njihovega solastniškega deleža, je v sodnem postopku delitve solastnine, do katerega pride ravno iz razloga, ker med solastniki ni soglasja o načinu delitve delitve (prvi odstavek 70. člena SPZ), neupošteven. Da predlagateljica po delitvi ne bi imela dostopa do svojih parcel, iz mapnih kopij ni razvidno niti ni bilo zatrjevano.

Iz zapisanega o očitkih v obeh pritožbah izhaja, da uveljavljana pritožbena razloga nista podana. Ker tudi ni kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).