Jedro

S povišanjem tožbenega zahtevka tožnica ni zahtevala nekaj novega, poleg že obstoječega, temveč je le v okviru istega historičnega dogodka, na isti dejanski podlagi, zahtevala izpolnitev iste odškodninske obveznosti v višjem znesku. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 26. 2. 2024 izrecno navedla, da je tožbeni zahtevek zvišala zaradi ugotovitev in zaključkov iz izvedenskega mnenja. Tako pravna teorija, kot tudi sodna praksa pa v teh primerih govorita o spremembi tožbe v nepravem pomenu, saj predmet tožbe ostaja isti, le višina tožbenega zahtevka se uskladi. V tem primeru je torej podana privilegirana sprememba tožbe, zato je treba le-to v skladu s 186. členom ZPP dopustiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da njegov izrek sedaj glasi: "Sprememba tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka na 23.000,00 EUR se dopusti."

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo spremembo tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka iz naslova nepremoženjske škode (točka I zahtevka) na plačilo 23.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 2. 2022 do plačila.

2.Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka v (v nadaljevanju tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti tudi določbo prvega odstavka 19. člena ZPP, po kateri mora vsako sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost, pri čemer se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. S spremembo v 19. členu je uvedena dodatna ustalitev stvarne pristojnosti. Po novem okrajno sodišče ostane pristojno, tudi če se pozneje pojavijo okoliščine, po katerih bi bilo pristojno okrožno sodišče. Sodišče na svojo stvarno pristojnost na prvi stopnji torej več ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le do določene faze postopka, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe pred njeno vročitvijo toženi stranki. Naslovno sodišče se ob predhodnem preizkusu tožbe ni izreklo za stvarno nepristojno in je tožbo vročilo toženi stranki (v nadaljevanju toženka). Če sodišče pri uradnem preizkusu ne podvomi v svojo stvarno pristojnost in je niti toženka pravočasno ne graja, pride do tihega dogovora o stvarni pristojnosti, oziroma do njene ustalitve. Namen takšne zakonske ureditve je v racionalizaciji in pospešitvi postopka, v skladu s čimer naj se vsa sporna procesna vprašanja rešijo v njegovi zgodnji fazi ter s tem prepreči zastoje, ki bi nastali s prehajanjem zadeve na drugo sodišče potem, ko se je prvotno sodišče z njo že začelo vsebinsko ukvarjati ali je bil celo izveden dokazni postopek. Tako je odločitev sodišča prve stopnje, da se sprememba tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka ne dovoli, napačna.

Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, oba v zvezi s 366. členom ZPP.

5.V obravnavani zadevi je sodišče svojo odločitev o tem, da ne dovoli spremembe tožbe z zvišanjem tožbenega zahtevka iz 18.000 EUR na 23.000 EUR, sprejelo na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP. S povišanjem tožbenega zahtevka bi namreč po stališču sodišča prve stopnje prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, zaradi česar sprememba tožbe ni smotrna za dokončno rešitev zadeve.

6.Tožnica je tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na povračilo nepremoženjske škode iz prvotno zahtevanih 18.000,00 EUR zvišala na 23.000,00 EUR, s čimer je tožbo spremenila v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Slednji določa, da je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Za pravo spremembo tožbe veljajo pravila iz 185. člena ZPP, in sicer mora toženec s spremembo soglašati, oziroma lahko sodišče kljub nesoglasju toženca spremembo dovoli, če je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, pri čemer velja zakonska domneva, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. O nepravi, oziroma privilegirani spremembi tožbe pa govori 186. člen ZPP, ki določa, da privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po tretjem odstavku 181. člena tega zakona. V teh primerih je že zakonodajalec ocenil, da je smotrno, da se sprememba tožbe dovoli, zato za takšno spremembo ni potrebna privolitev toženca, oziroma je le-ta mogoča kljub njegovemu nasprotovanju, sodišče pa takšno spremembo - drugače od primerov po 185. členu - mora dovoliti.

1Tako D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 186. členu, str. 208.

7.Kot izhaja iz trditev v tožbi, je tožnica v obravnavani zadevi vložila tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala plačilo odškodnine v skupnem znesku 18.102,68 EUR, in sicer 15.000,00 EUR za telesne bolečine, 2.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi strahu in 11.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Poleg tega je zahtevala tudi povračilo premoženjske škode v znesku 102,68 EUR. Po pridobitvi izvedenskega mnenja z dne 29. 1. 2024, je tožnica dne 26. 2. 2024 tožbeni zahtevek zvišala zgolj iz naslova postavke duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 5.000,00 EUR in iz tega naslova namesto 11.000,00 EUR zahtevala 16.000,00 EUR, skupaj pa odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 23.000,00 EUR.

9.Tudi če bi šlo za pravo spremembo tožbe (pa ne gre), ne bi bilo mogoče uporabiti določbe prvega odstavka 185. člena ZPP v delu, v katerem velja zakonska domneva, da sprememba tožbe ni smotrna za dokončno ureditev razmerij med strankama, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča. Pritožba ima prav, da je novela ZPP-E spremenila drugi odstavek 19. člena ZPP, ki se nanaša na stvarno pristojnost določenega sodišča in na trenutek, do kdaj se lahko sodišče prve stopnje izreče za stvarno nepristojno. Tako je določeno, da se sodišče prve stopnje lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno ob predhodnem preizkusu tožbe, pozneje pa na ugovor tožene stranke, ki ga poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Navedeno pomeni, da po vložitvi odgovora na tožbo, če v njej toženec ne ugovarja stvarni pristojnosti sodišča in se za stvarno nepristojno pred tem, ob predhodnem preizkusu tožbe, ne izreče sodišče prve stopnje, pride do ustalitve stvarne pristojnosti sodišča. Zato zvišanje tožbenega zahtevka nad 20.000,00 EUR v tem primeru ne pomeni, da zaradi tega pride do spremembe stvarne pristojnosti sodišča.

10.Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialnopravno določbo v procesnem zakonu, je pritožba utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

11.V obravnavani zadevi je v skladu s prvim odstavkom in analogno uporabo drugega odstavka 366.a člena ZPP odločila sodnica posameznica.

-------------------------------

2Tako D. Wedam Lukić, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, komentar k 184. členu, str. 202 in A.Galič, prav tam, 3. knjiga, komentar k 315. členu ZPP, str. 68.

3Tako sklep VSRS II Ips 221/2016 z dne 17. 5. 2018.

4Tako A. Ekart, V Rijavec, L. Ude in T. Keresteš, Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 26 in Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), EVA: 2013-2030-0093, prva obravnava, str. 130 in 131.

5Prvi odstavek 30. člena ZPP določa, da so okrajna sodišča pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000 eurov. Prvi odstavek 32. člena ZPP pa določa, da so okrožna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000 eurov.