19. 5. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Morana Jurkoviča, Leskovec pri Krškem, na seji 19. maja 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/07) ter za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 28. in 198. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (Uradni list RS, št. 61/15) in 1., 3. in 5. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska gradnja Gmajna 3 (Uradni list RS, št. 13/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 1., 3. in 5. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu stanovanjska gradnja Gmajna 3 (v nadaljevanju OPPN) oziroma podredno za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti OPPN v celoti, 28. in 198. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Krško (v nadaljevanju OPN) in za oceno ustavnosti 5. člena Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju ZRomS-1) oziroma podredno za oceno ustavnosti ZRomS-1 v celoti. Občina Krško (v nadaljevanju Občina) naj bi z izpodbijanim OPPN načrtovala stanovanjsko sosesko na območju naselja Loke, kjer prebivajo pripadniki romske manjšine. Pobudnik kot pripadnik te manjšine meni, da bi Občina (oziroma Vlada) pred sprejetjem OPN in OPPN morala odločiti o prihodnosti romskega naselja Loke, ne pa da ga je namenoma izpustila iz OPN oziroma je dejansko načrtovala njegovo odstranitev z OPPN. Zato OPN in OPPN po mnenju pobudnika kršita ustavno zavarovane pravice romske manjšine. Izpodbijani določbi ZRomS-1, ki ureja pravice pripadnikov romske manjšine na področju urejanja prostora in izboljšanja bivalnih razmer, pobudnik očita nejasnost, neizvršljivost in neskladje z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave).

2.Pobudnik utemeljuje svoj pravni interes kot pripadnik romske manjšine in romski občinski svetnik ter kot prebivalec naselja Loke. Navaja, da država in Občina pri urejanju prostora ne upoštevata nelegalnih romskih naselij in pravic pripadnikov romske manjšine, ki prebivajo v takih naseljih. Pravni interes utemeljuje tudi z zatrjevanjem, da ima na območju, ki ga ureja OPPN, zgrajeno hišo in da lahko investitor stanovanjske soseske na podlagi izpodbijanega OPPN pridobi gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječih objektov in gradnjo nove soseske ali kar sam poruši objekte oziroma da lahko inšpektor zoper njega začne inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje. Pobudnik meni, da mu grozi prisilna izselitev iz njegovega doma, ki naj bi bila po mednarodnem pravu prepovedana. Prisilna izselitev bi pomenila kršitev pravice do zasebnega in družinskega življenja, kršitev načel pravne države, otrokovih pravic in človekovega dostojanstva. V zvezi s tem opozarja pobudnik na sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Yordanova in drugi proti Bolgariji z dne 24. 4. 2012 ter Winterstein in drugi proti Franciji z dne 17. 10. 2013.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijani OPPN, ki na območju naselja Loke, kjer prebiva pobudnik, načrtuje gradnjo stanovanjske soseske, ne učinkuje neposredno. Gradnja neposredno na podlagi OPPN ni možna, saj mora pristojni upravni organ na podlagi OPPN odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati. Tudi za odstranitev objekta je praviloma treba pridobiti gradbeno dovoljenje ali pa o odstranitvi odloči pristojni gradbeni inšpektor v inšpekcijskem postopku. Kolikor bo pobudnik udeleženec postopka izdaje gradbenega dovoljenja ali inšpekcijskega postopka, bo lahko očitke o protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanih določb OPPN, pa tudi o protistavnosti 5. člena ZRomS-1 oziroma o protiustavnosti in nezakonitosti OPN, kolikor ne ureja zasnove prostorskega razvoja romskega naselja Loke, navajal v navedenih postopkih.

5.V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) oziroma št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranih sklepih, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti 5. člena ZRomS-1 ter za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti 1., 3. in 5. člena OPPN ter 28. in 198. člena OPN. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik