Jedro

Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 19. 8. 2020 (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka zavarovanja je pridržalo za končno odločitev o glavni stvari. V sklepu o začasni odredbi je delno ugodilo predlagateljevemu predlogu in uredilo stike med mld. A. A. in nasprotno udeleženko tako, da ti potekajo vsako sredo popoldan, ko nasprotna udeleženka po dnevnem počitku prevzame deklico v vrtcu in jo odpelje na svoj dom, predlagatelj pa jo tja pride iskat istega dne ob 18. uri, ter vsako soboto med 9. in 18. uro, pri čemer deklico na materin dom pripelje oče in jo tam tudi prevzame. V preostalem delu je predlog za izdajo začasne odredbe z dne 23. 7. 2020 zavrnilo.

2. Zoper odločitev o zavrnitvi ugovora se pritožuje nasprotna udeleženka, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 366. členom istega zakona. Graja odločitev sodišča, ki ni sledilo njenemu dokaznemu predlogu za zaslišanje prič. Hčerkine dejanske ogroženosti ni z ničemer ugotovilo in pojasnilo. Arbitraren je zaključek sodišča o hčerkini ogroženosti zaradi njenih težav z alkoholom in neuspelih zvez. Predlagateljeve navedbe, da je opustila zdravljenje in ni sodelovala z izvedenkama, so se izkazale za lažne. Stike je sodišče določilo preozko in niso v otrokovo največjo korist. Takšni stiki služijo neutemeljenemu odtujevanju in k vzdrževanju distance med materjo in otrokom. Kot dokaz, da si je uredila življenje ter nudi otroku zdravo in varno okolje, prilaga pogodbo o zaposlitvi ter evidenčni karton vožnje. Poudarja svojo odločenost, da se preteklih slabih navad za vselej odvadi in dela vse potrebno v tej smeri.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev spremeni in njenemu ugovoru ugodi oziroma v izpodbijanem delu sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju, ta pa se nanjo ni odzval. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je o pritožbi nasprotne udeleženke odločilo na podlagi njenih navedb ter na podlagi po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 6. in 7. člena ZNP-1).

6. Pravico do stikov je treba presojati predvsem v luči pravice otroka, da stikuje s staršema. Izhodišče glede obsega stikov je enako za oba starša, razen če bi bila iz takih ali drugačnih razlogov otrokova korist ogrožena. Le če je nujno, se izda začasna odredba, s katero se enemu od staršev (ali obema) omejijo stiki.

7. K izdaji začasnih odredb v družinskopravnih zadevah je treba pristopiti restriktivno. Te imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in otroka. Odsotnost stikov z enim od staršev praviloma povzroča škodo, ki lahko kaj hitro postane zelo težko popravljiva1. 8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je delno ugodilo predlagateljevemu predlogu in uredilo stike med mld. A. A. in nasprotno udeleženko – ti potekajo vsako sredo popoldan do 18. ure in vsako soboto med 9. in 18. uro – pravilna. Zato je bil tudi utemeljeno zavrnjen ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 19. 8. 2020. Izkazane 15-letne težave nasprotne udeleženke z uživanjem drog in alkohola, večkratni recidivi, njeno izrazito nepredvidljivo vedenje, težave v komunikaciji ter odsotnost obiskovanja podpornih programov zdravljenja alkoholikov so dovolj močni argumenti, ki govorijo v prid stališču po nujnem urejanju/določitvi stikov med materjo in hčerko. Izpostavljeni rizični elementi tudi po oceni pritožbenega sodišča nakazujejo, da bi bil v nasprotnem primeru otrok lahko ogrožen.

9. V zvezi z neizvedbo dokaznega predloga z zaslišanjem prič je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo na pravno naravo začasne odredbe ter nižji dokazni standard. Sodišče zato (še) ne napravi celostne dokazne ocene. Obstoječe dokazno gradivo je sodišču prve stopnje nudilo dovoljšnjo podlago za sprejeto odločitev. Ugotovitve o tem, da je nasprotna udeleženka opustila zdravljenje, izhajajo iz mnenja pristojnega CSD z dne 3. 10. 2019. Zato ne drži pritožbena navedba, da so se predlagateljeve navedbe o njeni opustitvi zdravljenja izkazale za lažne.

10. Razloge za sprejeti obseg stikov je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo v 15. točki obrazložitve sklepa z dne 19. 8. 2020. Na to obrazložitev se sklicuje tudi v izpodbijanem sklepu. Neuspeli poskusi zdravljenja odvisnosti od alkohola, ob še nejasni stopnji zasvojenosti z alkoholom ali drogami ter negotovi prognozi zdravljenja odvisnosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo podlage za zaključek, da bi bil nočni stik v otrokovo korist. Glede na opisane okoliščine – predvsem nerazčiščeno vprašanje materinega zdravstvenega stanja – je odločitev o stikovanju med materjo in hčerjo vsako sredo popoldan ter vsako soboto med 9. in 18. uro povsem ustrezna ter v zadostni meri zasleduje cilj ohranjanja in vzdrževanja vezi med njima.

11. Pritožbeno sodišče je zaradi vsega opisanega na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti.

1 Primerjaj VSL IV Cp 659/2016, IV Cp 1760/2018, IV Cp 1683/2016.