U-I-75/99

U-I-121/97

26. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata gozdarstva Slovenije, ki ga zastopa Bojan Grubar, odvetnik v Mariboru, na seji dne 26. oktobra 2000

s k l e n i l o :

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe z zakonsko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve (Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. 5. 1939) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 33. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže.

4.Predlog za obnovo postopka za oceno ustavnosti prve točke vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji, končanega z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997 (Uradni list RS, št. 34/97), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija 10. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen-B), ker naj bi s tem, ko določa, da premoženje fevdalnega izvora ni predmet denacionalizacije, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redi, določal privilegiran položaj Rimskokatoliške cerkve. V nekaterih primerih naj bi zato ne mogli govoriti o "pravični denacionalizaciji v smislu resolucije Sveta Evrope, ampak o renacionalizaciji državnega premoženja v korist RKC oziroma tuje države - Vatikana". Po mnenju pobudnika naj bi bila izpodbijana določba v nasprotju s 1., 2., 7. in 14. členom Ustave.

2.Pobudnik izpodbija tudi 33. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen), ki določa, da se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljenju, in da Republika Slovenija jamči za terjatve, ki so bile zavarovane s temi bremeni. Izpodbijani člen v drugem odstavku določa še, da oživijo služnosti, ki so bile izbrisane s podržavljenjem. Na podlagi te določbe naj bi denacionalizacijski upravičenec pridobil nekaj, kar naj bi zaradi obremenitve s hipotekami sploh ne bilo njegovo. Izpodbijana določba naj bi bila v nasprotju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave.

3.Uredbo z zakonsko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve pa pobudnik izpodbija, ker naj bi bila v nasprotju s splošnimi načeli delitve oblasti, ki naj bi jih že tedaj prevzemale civilizirane in pravno urejene države. Navedena Uredba naj bi bila tudi v nasprotju s takrat veljavno ustavo, sedaj pa naj bi ne bila skladna z načeli pravne države in pravnim redom, ki ga določa Ustava.

4.Pobudnik predlaga tudi obnovo postopka za oceno ustavnosti prve točke vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji, končanega z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-121/97 z dne 23. 5. 1997 (OdlUS VI, 69). S 1. točko izreka navedene odločbe je Ustavno sodišče odločilo: "Prva točka vprašanja, vsebovanega v zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (ZDen-B), ki se glasi: 'da se ne vračajo zemlja, gozdovi in druga lastnina fevdalnega izvora', ni v nasprotju z Ustavo, razen kolikor se nanaša na primere, v katerih so denacionalizacijski upravičenci cerkve in druge verske skupnosti, njihove ustanove in redovi." S tako odločitvijo naj bi Ustavno sodišče poseglo v pristojnost zakonodajalca. Ker naj bi pri odločanju sodelovali sodniki, ki bi morali biti izločeni, pa naj bi bilo kršeno tudi načelo nepristranosti in neodvisnosti sodišča.

B.

5.Sindikat gozdarstva Slovenije je svojo vlogo z dne 16. 3. 1999 opredelil kot predlog za obnovo postopka in oceno ustavnosti, iz utemeljevanja legitimnosti in reprezentativnosti pa izhaja, da je vložil zahtevo za oceno ustavnosti po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) in predlog za obnovo postopka. Glede na to, da Sindikat gozdarstva Slovenije ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu osme alinee prvega odstavka 23. člena ZUstS, je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo.

6.Pobudo za oceno ustavnosti Uredbe z zakonsko močjo o prenosu imovine verskih zakladov katoliške cerkve v last in upravo katoliške cerkve je Ustavno sodišče zavrglo, ker ni pristojno odločati o ustavnosti zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki niso sestavni del pravnega reda Republike Slovenije. Izjemoma je taka presoja dopustna, če gre za predpis, ki bi se iz kakšnih posebej utemeljenih razlogov lahko uporabljal pri odločanju o pravicah ali obveznostih posameznika. Navedena Uredba se pri odločanju o pravicah ali obveznostih ne uporablja. Tega tudi pobudnik ne zatrjuje. Uredbo izpodbija, ker naj bi bila sporna kot pravni temelj in naslov, na podlagi katerega naj bi sklad katoliške Cerkve takrat, tj. v času veljavnosti Uredbe, pridobil premoženje, ki naj bi bilo kasneje podržavljeno. Ugotavljanje lastništva v času podržavljenja pa ne pomeni odločanja o pridobitvi lastninske pravice na podlagi takratne pravne ureditve, temveč ugotavljanje dejanskega stanja.

7.Procesna predpostavka za dopustnost postopanja in odločanja Ustavnega sodišča je tudi pobudnikov pravni interes (24. člen ZUstS). Ta je podan, če izpodbijani akt neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi Ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe pobudnikovega pravnega položaja. Ustavno sodišče je praviloma štelo, da pravni interes za vložitev pobude izkazuje tudi sindikat, čeprav izpodbijani akt ne posega neposredno v njegove lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj, če bi izpodbijani predpis lahko neposredno posegal v delovnopravni in s tem povezan socialni položaj pobudnikovih članov, katerih interese pobudnik kot sindikat predstavlja in zastopa.

8.Pobudnik svoj pravni interes utemeljuje z navajanjem, da so z izpodbijanimi akti ogrožene pravice delavcev glede obstoja delovnega razmerja ter s tem povezana socialna varnost njihovih družin. Denacionalizacija podržavljenega premoženja in delovnopravni položaj delavcev pa po naravi stvari nista v neposredni zvezi. Sprememba lastništva gozdov namreč sama po sebi ne more povzročiti prenehanja delovnega razmerja oseb, zaposlenih v gozdarski dejavnosti. Ker torej posamezni delavec - član sindikata ne bi imel pravnega interesa za vložitev pobude za oceno ustavnosti izpodbijanih aktov, pravnega interesa tudi ni mogoče priznati sindikatu. Zato je Ustavno sodišče pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 10. člena ZDen-B in 33. člena ZDen zavrglo.

9.Pristojnost Ustavnega sodišča za presojo ustavnosti vsebine zahteve za razpis referenduma je določena v 16. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 15/94 in nasl. - ZRLI). V tem postopku sta udeleženca Državni zbor in pobudnik referenduma. Ker ne pobudnik ne njegovi člani v tej zadevi niso bili pobudniki referenduma, in kot taki ne bi mogli biti udeleženci v postopku pred Ustavnim sodiščem, je bilo treba že iz tega razloga zavreči pobudnikov predlog za obnovo postopka.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen