Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-1/22, Up-6/22

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

27. 5. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Kovinar, d. o. o., Vitanje, in Marka Lukića, Slovenska Bistrica, ki ju oba zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 27. maja 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. II Cpg 104/2021 z dne 6. 10. 2021 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. Srg 2021/30680 z dne 6. 8. 2021 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 33/11, 63/13, 17/15 in 104/20) se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Letnega razporeda dela sodnikov in sodnega osebja Višjega sodišča v Celju za leto 2022 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo zoper sklep sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Pojasnilo je, zakaj meni, da je predlagatelj upravičena oseba za vložitev predloga za vpis na podlagi pravnomočne sodbe št. I Pg 398/2018 z dne 10. 1. 2020 (v nadaljevanju citirana sodba). Na podlagi te sodbe naj bi se poslovni delež z drugega pritožnika vpisal nazaj na prvo pritožnico. Dopustno naj bi bilo, da bi se vzpostavilo stanje pred sklenitvijo pogodbe o prenosu poslovnega deleža z drugim pritožnikom le glede deleža v višini 29,9999 odstotkov, saj naj bi bil drugi pritožnik v trenutku predlaganega vpisa imetnik tudi poslovnega deleža v višini 8,1585 odstotkov.

Zato naj hkratna združitev obeh deležev ne bi bila mogoča. Citirana sodba naj bi ugotovila le ničnost pogodbe o odsvojitvi deleža v višini 29,9999 odstotkov, glede deleža v višini 8,1585 odstotkov pa naj pravdni postopek še ne bi bil pravnomočno zaključen. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnikov in pritrdilo razlogom nižjega sodišča. V njej naj bi pritožnika v večini ponovila trditve iz pritožbe, ki jo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo z izpodbijanim sklepom. Nižje sodišče naj bi pravilno pojasnilo, zakaj je citirana sodba le delno izvršljiva in zakaj je ni mogoče realizirati v celoti glede nekoč celotnega lastnega poslovnega deleža prve pritožnice v višini 38,1584 odstotkov, ki je bil razdeljen na dva prej navedena poslovna deleža in nato v dveh ločenih transakcijah prodan drugemu pritožniku.

Pritožnika zatrjujeta kršitve 2., 5., 14., 15., 22., 23., 33., 74. in 125. člena Ustave ter 6., 13., 14., 17. in 18. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Registrsko sodišče naj bi nedopustno poseglo v pravico drugega pritožnika iz 33. člena Ustave, ker naj bi izgubil imetništvo poslovnega deleža v višini 29,9999 odstotkov. Prav tako naj bi bilo poseženo v pravico prve pritožnice (tj. subjekta vpisa) iz 74. člena Ustave, ki naj konkretnega vpisa sploh ne bi predlagala. Ker naj ne bi bila podana aktivna legitimacija predlagatelja za predlagani vpis v sodni register, naj bi bilo kršeno načelo pravne države ter pravici do enakega varstva pravic in poštenega sojenja. Izrek citirane sodbe naj ne bi vključeval predlagatelja, prav tako naj se njeni učinki ne bi raztezali nanj. Zgolj dejstvo, da je predlagatelj družbenik subjekta vpisa, naj ne bi dokazovalo njegovega pravnega interesa. Višje sodišče naj bi s stališčem, da je predlagatelj upravičena oseba, saj naj bi z vpisom lastnega poslovnega deleža pridobil večji upravljavski vpliv zaradi več glasovalnih pravic, arbitrarno odstopilo od ustaljene sodne prakse. Pritožnika se pri tem sklicujeta na tri odločitve Višjega sodišča. Navedbe o večjem upravljavskem vplivu naj bi namreč ne držale glede na višino predlagateljevih poslovnih deležev, saj naj mu število glasovalnih pravic ne bi omogočalo niti izvrševanja pravic manjšinskega družbenika. Navedeni predlog za vpis naj bi bila pristojna podati le prva pritožnica kot subjekt vpisa. Pri tehtanju pravice do zasebne lastnine predlagatelja in pravice subjekta vpisa do svobodne gospodarske pobude naj bi pretehtala slednja.

S citirano sodbo naj bi bila ugotovljena ničnost vpisa v sodni register, ki naj bi se sanirala z vzpostavitvijo v prejšnje stanje, torej v stanje, kot je bilo pred vpisom. Vendar pa naj bi sodišče izvršilo vpis v nasprotju z izrekom citirane sodbe, saj naj sodbe ne bi bilo mogoče le delno izvršiti. Pravilno naj bi se izvršila le tako, da bi ponovno združili oba poslovna deleža (tj. deleža v višini 29,9999 odstotkov in 8,1585 odstotkov), kar pa naj ne bi bilo mogoče glede na to, da je imetnik drugega poslovnega deleža drugi pritožnik in ne prva pritožnica, ki je subjekt vpisa. Ker naj ne bi bile upoštevane pravne posledice ničnosti, ki jo ta sodba ugotavlja, naj se z njo ne bi ujemale spremenjene določbe družbene pogodbe, prav tako pa tudi ne potrdilo notarja o skladnosti izdelane družbene pogodbe. S kršitvijo 10. člena Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 65/08, 49/09, 17/15, 54/17 in 75/23 – ZSReg) in 42. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uradni list RS, 43/07, 5/10, 25/14, 54/15 in 1/18) naj bi prišlo do kršitve pravic do enakega varstva pravic in poštenega sojenja ter načela pravne države. Prav tako naj delež v višini 29,9999 odstotkov, ki naj bi nastal z delitvijo lastnega poslovnega deleža zaradi ugotovljene ničnosti vpisa v citirani sodbi, sedaj ne mogel biti na podlagi te sodbe vpisan kot samostojni poslovni delež v sodni register, saj naj bi ta vpis pomenil vpis novega poslovnega deleža in ne vrnitve v prejšnje stanje. Višje sodišče se naj ne bi opredelilo do druge pogodbe, ki se nanaša na prenos poslovnega deleža v višini 8,1585 odstotkov na drugega pritožnika. Vprašanje, ali je lahko pravnomočna sodba le delno izvršljiva, naj bi bilo pomembno z vidika 2., 22. in 23. člena Ustave. Z vidika teh določb Ustave naj bi bilo pomembno tudi vprašanje, ali se spremenjene določbe družbene pogodbe subjekta vpisa, ki jo je pripravil notar, ujemajo s citirano sodbo.

Pritožnika vlagata tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Navajata, da na Višjem sodišču v Celju obstaja zgolj en senat treh sodnikov, ki je doslej v isti sestavi odločal v več pritožbenih postopkih, v katerih je kot stranka nastopala prva pritožnica (tj. subjekt vpisa). Pobudnika navajata pet takih primerov. Isti senat pa naj bi odločal tudi v postopku, v katerem je bila izdana citirana sodba, ki je podlaga za vpis v obravnavani zadevi. S tovrstnim postopanjem naj bi bila onemogočena uresničitev pravice do naravnega sodnika (23. člen Ustave), ker naj bi bilo že vnaprej odločeno (ni bilo torej nobenega naključja), kdo bo odločal v pritožbenem postopku. Tak senat naj bi bil že obremenjen s svojimi predhodno sprejetimi odločitvami in ni pričakovati, da bi svoje stališče spremenil. S tem naj bi bila kršena pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja. Sprejemanje letnega razporeda dela in s tem povezane določitve senatov naj bi predstavljala uresničitev diskrecijske pravice predsednika sodišča, kar pa naj bi nasprotovalo pravicama do naravnega sodnika in poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Tema pravicama naj ne bi bilo zadoščeno v primeru, ko vedno odloča senat v isti sestavi.

Z dopolnitvijo pobude pobudnika vlagata še pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitost Letnega razporeda dela sodnikov in sodnega osebja Višjega sodišča v Celju za leto 2022 (v nadaljevanju Letni razpored). Pravica do naravnega sodnika naj bi temeljila na dveh predpostavkah, in sicer naključnosti dodeljevanja zadev sodniku, ki bo sodil, in naključnosti oblikovanja senatov, ki bodo sodelovali pri sojenju. Senati naj bi bili določeni že vnaprej z letnim razporedom dela, ki ga na podlagi 71. člena ZS določi predsednik sodišča. Z Letnim razporedom naj bi bil določen le en senat, ki naj bi na oddelku gospodarskega sodstva na Višjem sodišču v Celju vedno odločal v isti sestavi. S tem naj bi bilo ogroženo nepristransko odločanje senata in tudi pravica do poštenega sojenja. Zato naj bi bil Letni razpored v neskladju s 23. členom Ustave.

B.

Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka). Pri tem se ni spuščalo v vprašanje obstoja procesnih predpostavk glede prve pritožnice.

Letni razpored ni podzakonski predpis, ki bi ga bilo Ustavno sodišče pristojno presojati na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave, saj ne vsebuje določb splošne narave. Gre namreč za posamični akt sodne uprave, za presojo katerega pa Ustavno sodišče ni pristojno. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo[1] (3. točka izreka).

Pobudnika izpodbijata tudi 71. člen ZS.[2] Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

Izpodbijani 71. člen ZS daje predsednikom sodišč pooblastilo za določitev letnega razporeda sodnikov na določena pravna področja ali podpodročja. Iz navedenega izhaja, da ta določba na položaj pobudnikov ne vpliva neposredno. Pobudnika sicer svoj pravni interes utemeljujeta z navedbo, da na oddelku gospodarskega sodstva Višjega sodišča v Celju v vseh pritožbenih zadevah vedno sodi en senat v isti sestavi, kot je sodil tudi v obravnavani zadevi, ker tako določa Letni razpored. Ker naj bi bil ta senat obremenjen z več predhodnimi odločitvami v pritožbenih postopkih, v katerih naj bi kot stranka nastopala prva pritožnica, naj bi se zato porajal dvom o nepristranskosti sojenja tudi v tistih primerih, ki bodo predmet pritožbenega postopka v letu 2022. Iz Letnega razporeda res izhaja, da na oddelku gospodarskega sodstva Višjega sodišča v Celju obstaja samo en senat, pristojen za reševanje pritožb v pritožbenem postopku. Vendar pa če pobudnika menita, da organizacija dela na omenjenem oddelku Višjega sodišča v Celju ne more zagotavljati nepristranskega sojenja, ker se zaradi številnih postopkov, v katerih prva pritožnica nastopa kot stranka pritožbenega postopka, poraja dvom o nepristranskosti sojenja tega senata, imata v tem primeru na razpolago institut izločitve sodnika, ki ga lahko uporabita v posamičnih postopkih pred sodišči.[3] To pa pomeni, da lahko morebitne kršitve ustavnih pravic uveljavljata že v teh postopkih in po izčrpanju vseh pravnih sredstvih tudi pred Ustavnim sodiščem z ustavno pritožbo. Glede na navedeno pobudnika nimata pravnega interesa za pobudo, saj nista izkazala, kako bi morebitna ugoditev tej pobudi izboljšala njun pravni položaj. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).[4]

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Pri odločanju je bil izločen sodnik dr. Rok Čeferin. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-61/08 z dne 15. 1. 2009.

[2]V pobudi sta naprej navedla, da izpodbijata 61. člen ZS, v dopolnitvi pobude pa sta nato navedla, da je bila vložena pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena ZS. Tudi pooblastilo za vložitev pobude, ki je bilo predloženo na poziv Ustavnega sodišča, se glasi na vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti 71. člena ZS.

[3]Že Letni razpored v primeru izločitve sodnikov oddelka za gospodarsko sodstvo predvideva možnost dodelitve zadev sodnikom na oddelku za civilno sodstvo.

[4]Ustavno sodišče se pri tem ni spuščalo v vprašanje izpolnjevanja drugih procesnih predpostavk glede prve pobudnice.

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia