Jedro

V skladu z 2. odstavkom 30. člena ZDSS-1 se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker šteje, da so podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje. V pritožbi ne more napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in tudi ne predlagati neposreden prenos odločanja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku za priznanje pravic do invalidske pokojnine na podlagi Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev od 1.6.1992 dalje. V zvezi s tem je odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke, št. 4058945 z dne 23.4.2004 in št. P-4058945 z dne 4.4.2005 ter toženi stranki naložilo odmero in izplačilo tožnikove pokojnine od 19.6.2003 dalje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v novo sojenje, da se razčisti, "ali je tožnik do 18.10.1991 vložil zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja". Razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje utemeljuje s tem, da je ostalo gornje vprašanje v celoti odprto, saj prvostopenjsko sodišče v tej smeri ni izvajalo nobenih dokazov.

Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga tožnik pritožbo in se v njej sklicuje na "revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava". Po vsebini napada stališča sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu glede pomena formalnega uveljavljanja invalidske upokojitve do 18.10.1991, poudarja nujnost hitre rešitve te zadeve, ker ima tožnik že petnajst let neurejen socialni status, sedaj pa je zbolel še za rakom, in predlaga, da meritorno odloči o zadevi Vrhovno sodišče. Pritožba ni utemeljena.

V skladu z drugim odstavkom 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 02/04) se lahko stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe pritoži le glede same razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker šteje, da so podani pogoji za končanje postopka pred sodiščem druge stopnje, ne more pa v pritožbi napadati drugih stališč, zavzetih v razveljavitvenem sklepu in predlagati neposreden prenos odločanja na Vrhovno sodišče. Iz zakonskega besedila izhaja, da se s to določbo ne uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper sklepe sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vračanju zadeve v novo sojenje. Zoper take sklepe je dovoljena pritožba samo iz razloga, določenega v ZDSS-1, ne pa tudi iz drugih pritožbenih in revizijskih razlogov, določenih v ZPP. V primeru pritožbe, ki jo določa drugi odstavek 30. člena ZDSS-1, gre za razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katere je prišlo, ker sodišče ni upoštevalo določb prvega odstavka 30. člena ZDSS-1 o tem, da ni dovoljena razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje, če je mogoče nepravilnosti, ki so se primerile v postopku pred sodiščem prve stopnje, popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov oziroma izvedbo drugih procesnih dejanj na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Na tako omejen obseg pritožbe iz drugega odstavka 30. člena ZDSS-1 je sodišče opozorilo že v sklepih VIII Pri 3/2006 z dne 14.3.2006, VIII Pri 41/2006 z dne 30.1.2007 in VIII Pri 46/2007 z dne 18.6.2007. Ker pritožba niti vsebinsko in niti formalno ni uveljavljala bistvene kršitve določb postopka iz 30. člena ZDSS-1 in ker ta kršitev nima značaja absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero bi ob obravnavi pritožbe sodišče pazilo po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ob smiselni uporabi določb 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, tako da se bo postopek nadaljeval v skladu z izpodbijanim sklepom.