Jedro

Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila.

Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se ZUP uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se I. in III. točka na novo glasita:

"I. Zavrne se podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"Odločba št. ... z dne 29. 12. 2021 v zvezi z Odločbo št. ... z dne 16. 2. 2022, ki ju je izdala tožena stranka, se odpravita, zadeva se vrne v novo odločanje organu prve stopnje, ki mora o zadevi odločiti v roku 30 dni."

III.Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 1.309,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila."

II.Tožeča stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo toženke št. ... z dne 29. 12. 2021 v zvezi z odločbo št. ... z dne 16. 2. 2022 in zadevo vrnilo v novo odločanje organu prve stopnje (I. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek, da se ugotovi, da tožnica od 1. 1. 2022 dalje izpolnjuje pogoje za imenovanje v naziv vrhunski glasbenik; da ji je toženka dolžna izročiti novo pogodbo o zaposlitvi in jo od 1. 1. 2022 dalje imenovati v ta naziv; ji priznati vse pravice iz tega naslova in ji za ta čas obračunati bruto nadomestilo plače ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek, zmanjšan za že izplačane denarne prejemke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; ter ji izročiti plačilne liste (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 1.565,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka (III. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe (I. in III. točka izreka) se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da podelitev naziva vrhunski glasbenik ne predstavlja pravice iz delovnega razmerja, ampak pravno možnost delodajalca, ki jo je treba ozko razlagati. Podelitev naziva je pogojena s pozitivno oceno umetniškega vodje, ki točke podeljuje na podlagi lastne (subjektivne) presoje umetniških poustvaritev. Navedeno je treba upoštevati pri razlagi standarda zadostne obrazložitve odločbe umetniškega vodje. Drugače kot razporeditev na delovno mesto priznani orkestrski glasbenik, ki predstavlja posebno vrsto napredovanja v umetniških poklicih, je podelitev začasnega naziva vrhunski glasbenik institut nagrajevanja za izjemne umetniške dosežke. Kriteriji za podelitev tega naziva so kvantitativno in kvalitativno drugačni kot kriteriji za zasedbo delovnega mesta priznani glasbenik, poleg tega so določeni v drugi pravni podlagi. Ocena umetniških poustvaritev tožnice je neodvisna od ocene istih umetniških poustvaritev, ki so jih zaradi zasedbe delovnega mesta priznani orkestrski glasbenik priglasile njene sodelavke A. A., B. B. in C. C. Sodelavke pripadajo drugi glasbeni sekciji znotraj orkestra, v poustvaritvah igrajo druge inštrumente in drugačne parte kot tožnica. Toženka z navedbo, da sta poustvaritvi G. in H. primerljivi, ni priznala neenake obravnave tožnice. Umetniški vodja je v obrazložitvi odločbe navedel konkretne razloge, zakaj del tožničinih poustvaritev ne izpolnjuje pogojev za podelitev točk. Navedeni razlogi za negativno oceno umetniškega vodje, ki so skupni vsem točkovno zavrnjenim poustvaritvam, so preverljivi in omogočajo učinkovito pravno varstvo. Tožnici ni bila kršena pravica do pritožbe, ker je Svet toženke njene pritožbene navedbe zoper odločbo umetniškega vodje vsebinsko obravnaval. Pri tem je treba upoštevati, da Svet toženke nima strokovnega znanja za ocenjevanje umetniških poustvaritev, zato ocene umetniškega vodje ne more nadomestiti niti preverjati pravilnosti podeljenih točk. Ker ni organ oblasti, tožnici ni dolžan zagotavljati varstva iz 25. člena Ustave RS. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zavrne oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam toženke, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je delno ugodilo tožbenemu zahtevku.

6.Tožnica, ki je pri toženki zaposlena na delovnem mestu priznani orkestrski glasbenik, je uveljavljala dodelitev naziva vrhunski glasbenik. Umetniški vodja toženke je njeno vlogo z odločbo št. ... z dne 29. 12. 2021 zavrnil, ker z umetniškimi poustvaritvami, ki jih je priglasila, ni zbrala zadostnega števila točk. Pritožbo tožnice zoper odločbo umetniškega vodje je Svet toženke z odločbo ... z dne 16. 2. 2022 zavrnil, ker je njegovo odločitev štelo za utemeljeno in obrazloženo.

7.Po prvem odstavku 48.a člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) lahko javni zavodi skladno z merili o izrednih dosežkih podelijo zaposlenim na delovnih mestih instrumentalni glasbenik naziv vrhunski glasbenik. V drugem odstavku tega člena je določeno, da se naziv podeli za dobo petih let in se ga lahko podeli ponovno. Kot merila o izrednih dosežkih se upoštevajo predvsem prejete slovenske in tuje nagrade in priznanja ter število in kakovost umetniških poustvaritev v določenem obdobju v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejša merila predpiše minister, pristojen za kulturo.

8.V Pravilniku o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik je minister določil podrobnejša merila za doseganje naziva vrhunski glasbenik (1. člen Pravilnika). Skladno s 5. členom Pravilnika podeljuje vodstvo javnega zavoda naziv vrhunski glasbenik instrumentalistu, ki z nagradami in priznanji za umetniška dela in umetniškimi dosežki v obdobju zadnjih pet let od podanega predloga za pridobitev naziva zbere najmanj 300 točk. V šestem in devetem odstavku tega člena je določeno število točk, ki se podelijo za posamezne nagrade in priznanja ter umetniške dosežke. Za vsako zahtevno umetniško poustvaritev na glasbenem ali glasbeno-scenskem področju z matičnim orkestrom v zadnjih petih letih (vloga s pozitivno oceno umetniškega vodje) se podeli 20 točk, za vsako takšno zelo zahtevno umetniško poustvaritev pa 30 točk.

9.Tožnica je v svoji vlogi za pridobitev naziva vrhunski glasbenik priglasila različne poustvaritve in jih kot zahtevne in zelo zahtevne ovrednotila v skupnem seštevku 1060 točk. Umetniški vodja toženke je ocenil, da zgolj devet priglašenih poustvaritev dosega kriterij zahtevne ali zelo zahtevne poustvaritve iz devetega odstavka 5. člena Pravilnika in tožnici podelil 210 točk. Preostale poustvaritve s tožničinega seznama je ocenil kot nezahtevne iz razlogov nezadostne zahtevnosti skladbe; prepoznavne nižje zahtevnosti za konkretni instrument ali skupino instrumentov ne glede na morebitno ugotovljeno zahtevnost skladbe za orkester v celoti; načina izvedbe, ki je ni prepoznal kot izjemno in dovršeno na zelo visokem glasbeno tehničnem in umetniško poustvarjalnem nivoju; estetskih zadržkov, ker poustvaritev nanj ni naredila izjemnega umetniškega vtisa. Zoper tako odločitev se je tožnica pritožila, Svet toženke pa je njeno pritožbo zavrnil.

10.Z izpodbijanima odločbama umetniškega vodje in Sveta toženke je bilo odločeno o tožničini pravici iz delovnega razmerja. Pritožbene navedbe, da je imenovanje v naziv vrhunski glasbenik zgolj pravna možnost toženke, ki se o podelitvi tega naziva avtonomno odloči, so neutemeljene. Toženka je dolžna spoštovati določbe zakona (48.a ZUJIK), ki delavcu zagotavljajo določene pravice, če so izpolnjeni zakonski pogoji, ki so natančneje določeni v Pravilniku. Pravna ureditev podelitve naziva vrhunski glasbenik toženki ne omogoča arbitrarnega odločanja, komu bo to pravico zagotovila.

11.Postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik se tako nanaša na zasebnopravno razmerje med delavcem in delodajalcem. Pri odločanju o pravicah iz delovnega razmerja v javnih zavodih se Zakon o upravnem postopku (ZUP) uporablja zgolj smiselno (45. člen ZJUIK v zvezi s 24. in 39. členom ZJU), saj ne gre za odločanje nosilca oblasti o javni pravici, obveznosti ali javnopravnem interesu posameznika. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničine očitke o kršitvah določb ZUP glede oblike in predpisanih elementov upravne odločbe, napačno pa je presodilo, kot to pravilno opozarja toženka, da odločbi nista zadostno obrazloženi oziroma da pritožba tožnice ni bila vsebinsko obravnavana s strani Sveta toženke.

12.Umetniški vodja je v odločbi pojasnil, katere poustvaritve je ocenil za zahtevne ali zelo zahtevne ali nič od tega ter katere kriterije je pri tem uporabil. S tem je v zadostni meri obrazložil svojo odločitev. Uporabo kriterijev je umetniški vodja še podrobneje pojasnil zaslišan v sodnem postopku. Odločbo je tako mogoče preizkusiti. Za postopek odločanja o podelitvi naziva vrhunski glasbenik ne veljajo tako stroga procesna pravila kot v sodnem postopku. Umetniški vodja toženke v obrazložitvi odločbe ni bil dolžan za vsako negativno točkovano poustvaritev navajati, katere kriterije dosega in katerih ne. Za vse poustvaritve, ki jih ni ocenil kot zahtevne ali zelo zahtevne, je navedel, iz katerih razlogov se je tako odločil, tako kot je to storil pri poustvaritvah, za katere je ocenil, da so zelo zahtevne oziroma zahtevne. Sodišče prve stopnje je posledično neutemeljeno štelo, da je odločba umetniškega vodje toženke neustrezno obrazložena in zato nezakonita ter da je bilo poseženo v tožničino pravico do učinkovite pritožbe.

13.Nadalje je zmotna tudi presoja, da Svet toženke ni vsebinsko obravnaval pritožbe tožnice. V obrazložitvi odločbe Sveta toženke, ki se sklicuje na razloge odločbe umetniškega vodje in jih potrjuje, so podani ključni razlogi za zavrnitev tožničine pritožbe. Oba akta skupaj predstavljata odločitev toženke, ki jo je dodatno utemeljila v sodnem postopku. Kot to pravilno opozarja toženka v pritožbi, Svet toženke pri odločanju o pritožbi zoper odločbo umetniškega vodje ne more prevzeti njegove vloge ocenjevalca umetniških poustvaritev, saj za to niti nima ustreznega strokovnega znanja. Svet toženke ni pristojen sam vrednotiti umetniških poustvaritev, ampak preverja zgolj, ali je pri ocenjevanju prišlo do neuporabe oziroma napačne uporabe kriterijev ali pristranskega ocenjevanja, kar je tudi storil. V mejah pritožbenega preizkusa se je ustrezno opredelil do tožničinih očitkov o kršitvah postopka na prvi stopnji odločanja. S potrditvijo ustrezne rabe kriterijev s strani umetniškega vodje je smiselno zavrnil očitke o njegovi pristranskosti. Ker tožnica ni navedla diskriminatornih okoliščin, zaradi katerih naj bi bila manj ugodno obravnavana napram sodelavkam iz D. sekcije ali drugim solističnim orkestrskim glasbenikom, se do teh pavšalnih očitkov ni bil dolžan posebej opredeljevati. Prav tako ni bil dolžan po vsebini ugotavljati, ali so bile glede na vsak posamezni kriterij priglašene poustvaritve tožnice zmotno točkovane, saj bi s tem prevzel vlogo ocenjevalca. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo, da je iz odločbe Sveta toženke izostala vsebinska obravnava bistvenih pritožbenih navedb tožnice.

14.Tožnica je nasprotovala izpodbijanima odločbama tudi zaradi zatrjevanega neenakega obravnavanja v postopku ugotavljanja izpolnjevanja posebnih pogojev za pridobitev naziva vrhunski glasbenik. Neenako obravnavo je utemeljevala med drugim z okoliščino, da so iste poustvaritve v postopku za zasedbo delovnega mesta priznani glasbenik, priglasile tudi njene sodelavke iz D. sekcije A. A., B. B. in C. C. Drugače kot tožnici je toženka tem sodelavkam podelila točke za poustvaritve I., J., K. in L. Po presoji pritožbenega sodišča navedeno ne predstavlja neenake obravnave, kot to utemeljeno izpostavlja toženka v pritožbi.

15.Sodišče prve stopnje je zmotno vrednotilo navedbe toženke in se postavilo na napačno materialnopravno stališče, da bi morale biti tožnici enako kot njenim sodelavkam priznane točke za skupne poustvaritve. Toženka je s svojimi navedbami, da je tožnica igrala drug inštrument in različne parte kot njene sodelavke, utemeljevala neprimerljivost njihovih položajev. Sodišče prve stopnje je glede na podane trditve toženke zmotno štelo, da ni zatrjevala različne zahtevnosti skupnih poustvaritev. Kot pravilno izpostavlja toženka v pritožbi, ocena tožničinih umetniških dosežkov ni pogojena z oceno umetniških dosežkov drugih glasbenikov v orkestru, še posebej, če igrajo v drugi orkestrski sekciji. Umetniške dosežke se ocenjuje individualno za vsakega posameznega glasbenika. Ocena posameznega člana orkestra se ne more posplošiti na vse preostale člane. Stališče, da bi za skupno poustvaritev glede na kriterij zahtevnosti, ki je enako določen v Pravilniku in Merilih in kriterijih za zasedbo delovni mest priznanih ustvarjalcev, vsi morali prejeti enako število točk, je tako napačno. Različno točkovanje je mogoče upravičiti z utemeljenimi razlogi, povezanimi s posameznim glasbenikom. Takšne razloge je umetniški vodja toženke podal na podlagi svojega umetniškega vtisa. Ustrezno je utemeljil, zakaj je poustvaritve tožnice točkoval drugače, kot je prejšnji umetniški vodja točkoval poustvaritve tožničinih sodelavk iz D. sekcije, zato s tem, ko tožnici za njeno udeležbo v isti poustvaritvi na drugem instrumentu ni priznal enakega števila točk, ni neenako obravnaval tožnice.

16.Čeprav je tožnica zatrjevala neenako obravnavo tudi napram večjemu številu sodelavcev iz skupine M. glasbenikov orkestra, je te pavšalne navedbe konkretizirala samo glede E. E. in F. F. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 19. točki obrazložitve napredovanje teh dveh sodelavcev v krajšem časovnem obdobju ne predstavlja diskriminacije. Tudi sicer, kot že pojasnjeno, tožnica ni bila neenako obravnavana. Okoliščina, ki jo izpostavlja v odgovoru na pritožbo, da je z odločbo z dne 27. 12. 2024 pridobila naziv vrhunski glasbenik pa še ne pomeni, da je bila do tega upravičena že v vtoževanem obdobju, saj se je ugotavljalo izpolnjevanje pogojev za drugo obdobje.

17.Tožnici je bilo za poustvaritev H. podeljenih 20 točk, za poustvaritev G. pa točk ni prejela, čeprav je toženka v odgovoru na tožbo navedeni poustvaritvi označila za podobno zahtevni. Ne glede na to, da je bilo točkovanje te poustvaritve neustrezno, to ni vplivalo na zakonitost odločb toženke, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Tudi če bi tožnica prejela 20 točk za poustvaritev G., bi imela 230 točk in še vedno ne bi izpolnila pogojev za imenovanje v naziv vrhunski glasbenik, za kar se zahteva 300 točk. Toženka v pritožbi glede tega utemeljeno opozarja, da njena navedba o primerljivosti teh dveh poustvaritev še ne predstavlja priznanja neenake obravnave tožnice, kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Tožnici zmotno niso bile priznane točke za poustvaritev G., ni pa izkazano, da bi bilo to storjeno z namenom, da ne bi pridobila naziva vrhunski glasbenik. Kot rečeno, ta napaka ni v ničemer vplivala na izpolnjevanje pogojev za pridobitev tega naziva.

18.Tožnica je glede postopka ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za naziv vrhunski glasbenik še uveljavljala, da bi moral umetniški vodja v živo poslušati vse njene poustvaritve in ne bi smel sodelovati pri ocenjevanju poustvaritev, pri katerih je sodeloval tudi sam, ter da ni jasno, kako je bilo upoštevano mnenje komisije in kakšno je to mnenje bilo. Sodišče prve stopnje je v 12. in 13. točki obrazložitve pravilno zavrnilo te ugovore tožnice kot neutemeljene, pritožbeno sodišče pa se strinja z navedenimi razlogi. Čeprav Pravilnik pri ugotavljanju pogojev za priznanje naziva vrhunski glasbenik ne predpisuje obveznega sodelovanja komisije vrhunskih glasbenikov, je umetniški vodja s komisijo sodeloval in v celoti upošteval njeno mnenje. Tudi komisija vrhunskih glasbenikov je ocenila, da je le 9 priglašenih poustvaritev zahtevnih ali zelo zahtevnih in je tožnici priznala skupaj 210 točk. Pravilnik tudi ne zahteva, da umetniški vodja pred ocenjevanjem v živo posluša vse priglašene poustvaritve. To niti ne bi bilo vedno mogoče. Prav tako ni izkazano, da bi bil pristranski, ker je tudi sam sodeloval pri poustvaritvi določenih umetniških del. Ker je lahko predmet sodne presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in (enake) uporabe kriterijev, se je tožnica neutemeljeno zavzemala za to, da sodišče (preko sodelovanja strokovnjakov in prič) presoja zahtevnost posameznih poustvaritev, saj je to pridržano le strokovnemu ocenjevanju umetniškega vodje, ki je svojo oceno tudi ustrezno utemeljil in pojasnil. V samem postopku ni prišlo do napak, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost ocene tožničinih dosežkov, prav tako ni prišlo do neenake in diskriminatorne obravnave tožnice.

19.Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi toženke zmotno štelo za nezakoniti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe (I. točko izreka) spremenilo tako, da je zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za odpravo Odločbe št. ... z dne 29. 12. 2021 v zvezi z Odločbo št. ... z dne 16. 2. 2022 in vrnitev zadeve v novo odločanje prvostopenjskemu organu toženke (5. alineja 358. člena ZPP).

20.Zaradi spremembe izpodbijanega dela sodbe je glede na spremenjeni uspeh strank pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 165. člena ZPP spremenilo tudi prvostopenjsko odločitev o stroških postopka (III. točka izreka). Tožnica v postopku ni uspela, zato mora toženki povrniti potrebne pravdne stroške (prva odstavka 154. in 155. člena ZPP). Ti skladno z Odvetniško tarifo (OT) znašajo: 300 točk za odgovor na tožbo (tar. št. 16/1/b), 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 2. 4. 2022 (tar. št. 16/2), 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 30. 4. 2022 (tar. št. 16/2), 300 točk za zastopanje na pripravljalnem in prvem naroku (tar. št. 16/3/a) in 150 točk za zastopanje na drugem naroku (tar. št. 16/3/b), 80 točk za odsotnost iz pisarne (četrti odstavek 6. člena OT), 350 točk za urnino za drugi narok (prvi odstavek 6. člena OT), 50 točk za ugovor zoper prepis zvočnega posnetka (tar. št. 43/3), 26,8 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV (drugi odstavek 12. člena OT), kar ob vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 1.249,38 EUR. Skupaj s kilometrino pooblaščenca toženke v znesku 60,20 EUR za dve poti na relaciji Ljubljana - Kranj - Ljubljana (35 km x 2 x 0,43 EUR) je tožnica toženki v roku 8 dni dolžna povrniti stroške postopka na prvi stopnji v skupni višini 1.309,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki ne pripadajo priglašeni stroški prič in sodne takse, ker ji niso nastali.

21.Toženka je s pritožbo uspela, zato ji mora tožnica povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, svoje pa krije sama (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in OT priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 375 točk in materialne stroške v višini 7,5 točk, kar skupaj z 22 % DDV znaša 280,00 EUR, katere mora tožnica toženki povrniti v roku 8 dni (29. člen ZDSS‑1).

-------------------------------

1Glede na drugi odstavek 1. člena Pravilnika se ocenjuje zadnjih 5 let pred oddajo vloge.

2Tudi komisija treh vrhunskih glasbenikov je ocenila, da je bilo le 9 poustvaritev zelo zahtevnih ali zahtevnih.