Jedro

Ker je sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovilo, kaj spada v zapuščino, pritožnica pa ni z ničemer izkazala, da navedb o tem, da polovica nepremičnin in osebni avto niso predmet zapuščine, ni mogla navesti pravočasno, z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti.

Pravnomočni sklep o dedovanju sicer veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar samo tedaj, če je njihova pravica dedne narave. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju domnevni upravičenci uveljavljajo v pravdi

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino spada 1/2 nepremičnin parc. št. 932/0, 933/0, 801/0, k. o. 1381 B., osebni avto Peugeot 206 1.4, letnik 2005, reg. št. NM ..., in terjatev do ZPIZ RS iz naslova neizplačane pokojnine od datuma smrti zapustnika; da je nastopilo zakonito dedovanje, po katerem dedujejo zakoniti dediči, zapustnikova zunajzakonska partnerica M. P. in zapustnikova otroka, pri čemer je hči M. sprejela svoj in od brata J. odstopljeni dedni delež; ter za zakoniti dedinji razglasilo M. P. do 1/3 in M. do 2/3 zapuščine.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dedinja M. P. iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v zapuščino ne spada 1/2 nepremičnin, navedenih v I. točki sklepa o dedovanju, kot tudi ne osebni avto. Navedene nepremičnine je pritožnica zapustniku podarila z darilno pogodbo z dne 12. 10. 2011, ki sta jo sklenila na prigovarjanje zapustnikove hčere. Predmetne nepremičnine so bile prej v celoti last pritožnice, ki jih je podedovala po svojih starših in niso predstavljale skupnega premoženja nje in zapustnika. Razlog za sklenitev darilne pogodbe je bila okoliščina, da je bil zapustnik njen zunajzakonski partner, ker je takšna (zunajzakonska) skupnost z njegovo smrtjo prenehala, pa je odpadel razlog za darilo in je pogodba prenehala veljati. Iz istega razloga v zapuščino ne spada osebni avto, ker ga je s svojim posebnim premoženjem kupila pritožnica in ga z ustno pogodbo podarila zapustniku. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica navaja nova dejstva, ki jih ni navajala v postopku na prvi stopnji. Upoštevaje določbo prvega odstavka 337. člena ZPP, ki se glede na določbo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva ter predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi z dne 8. 7. 2014 izhaja, da se je pritožnica udeležila naroka ter da dejstev, ki jih navaja v pritožbi, ni zatrjevala. Ker je sodišče na zapuščinski obravnavi ugotovilo, kaj spada v zapuščino, pritožnica pa ni z ničemer izkazala, da navedb o tem, da 1/2 nepremičnin in osebni avto niso predmet zapuščine, ni mogla navesti pravočasno, z njimi v pritožbenem postopku ne more uspeti.(1)

5. Pritožbeno sodišče še dodaja, da pravnomočni sklep o dedovanju sicer veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar samo tedaj, če je njihova pravica dedne narave. Če pa njihova pravica izvira iz kakšnega drugega premoženjskega razmerja, ki je nastalo za življenja zapustnika, jo lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju domnevni upravičenci uveljavljajo v pravdi.

6. Pritožbeno sodišče je zato, ker v pritožbi zatrjevani izpodbojni razlogi niso podani, niti ni ugotovilo kršitev, na katere pazi v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2009, opr. št. II Cp 3714/2008; sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 11. 2000, opr. št. I Cp 1391/2000; in sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 3. 4. 2007, opr. št. I Cp 1576/2005.