Jedro

Določbe ZBPP, upoštevaje namen, ki ga zasleduje brezplačna pravna pomoč, ne utemeljujejo zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu zgolj zato, ker ga je v postopku, v katerem ta prosi za brezplačno pravno pomoč, dolžan po zakonu zastopati stečajni upravitelj. Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je namreč bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 256/2020 z dne 3. 3. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe je pojasnil, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilni zadevi, ki se pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici vodi pod opr. št. I 25/2020. 2. Navaja, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upoštevajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. Med drugim je treba tako presoditi tudi obstoj t.i. objektivnega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, v okviru katerega se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V zvezi z navedenim pogojem je Organ za BPP ugotovil, da se je postopek izvršbe zoper tožnika začel na predlog A.A., ki je vložila predlog za izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 928/2013 z dne 22. 9. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 161/2017 zaradi izterjave 5.012,72 EUR. Sodišče je s sklepom opr. št. I 25/2020 z dne 17. 2. 2020 predlagano izvršbo dovolilo, zoper sklep pa je tožnik po pooblaščencu vložil ugovor.

3. Po ugotovitvi Organa za BPP je bil nad tožnikom dne 28. 8. 2019 uveden postopek osebnega stečaja, ki se pred Okrožnim sodiščem v Mariboru vodi pod opr. št. St ..., za stečajnega upravitelja pa je bil imenovan B.B. ki tožnika v izvršilni zadevi tudi zastopa kot njegov zakoniti zastopnik.

4. Skrb stečajnega upravitelja je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zaradi česar je v skladu z namenom stečajne zakonodaje ta tudi pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika v vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na obrazloženo je tožniku po mnenju Organa pa BPP v navedeni izvršilni zadevi nerazumno dodeliti brezplačno pravno pomoč, saj je stečajni upravitelj oseba vešča pravnega znanja, ki lahko tožnika uspešno zastopa tudi v izvršilnem postopku.

5. Zoper izpodbijano odločbo je tožnik po stečajnem upravitelju vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je v izpodbijani odločbi napačno navedeno, da tožnika v izvršilnem postopku zastopa stečajni upravitelj B.B. kot samostojni podjetnik. Tudi v sklepu o izvršbi je nejasno zapisano, kdo je tožnikov zastopnik. Omenjeno nejasnost bo treba razrešiti v izvršilnem postopku, za kar tožnik potrebuje pravno pomoč odvetnika kot strokovno vešče osebe. Zatrjuje še, da so v 89. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pooblastila upravitelja omejena predvsem na naloge, povezane z izvajanjem stečajnega postopka. V obravnavanem primeru pa ne gre za zadevo, ki bi bila povezana s tekom stečajnega postopka, niti ne gre za zadevo, ki bi pomenila razpolaganje s premoženjem tožnika, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali ima upravitelj po omenjeni določbi sploh zakonito pravno podlago za zastopanje tožnika v izvršilnem postopku, v katerem se postavlja vprašanje, ali lahko upnik zoper tožnika vodi sodno izterjavo za plačilo nepremoženjske škode tudi v delu, v katerem po ZFPPIPP ne gre za prednostne terjatve. Obstaja namreč utemeljen dvom o tem, ali bi lahko upnik, upoštevaje določbo 390. člena ZFPPIPP, nepremoženjsko škodo v izvršilnem postopku izterjal tudi iz naslova strahu in telesnih bolečin. Glede sklicevanja Organa za BPP na sklep VSRS št. III Ips 124/2015 pa tožnik poudarja, da v konkretni zadevi ne gre za vprašanje razpolaganj z dolžnikovim premoženjem, zato bi tožnik moral imeti pravico do brezplačne pravne pomoči, saj se brani pred neupravičenim zahtevkom oziroma pred izterjavo zoper njegovo osebno premoženje, ki ni del stečajne mase. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje vprašanje, ali je posameznik, nad katerim je uveden postopek stečaja, glede na določbe ZBPP upravičen do brezplačne pravne pomoči tudi v postopku, v katerem ga je sicer dolžan že po zakonu zastopati stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik.

9. Z izpodbijano odločbo je namreč Organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v izvršilnem postopku, v katerem nastopa kot dolžnik, zavrnil, sklicujoč se na določbo 24. člena ZBPP, z obrazložitvijo, da bi mu bilo nerazumno dodeliti brezplačno pravno pomoč, ker ga v izvršilnem postopku zastopa stečajni upravitelj, ki je prava vešča oseba.

10. Člen 24 ZBPP, ki po mnenju Organa za BPP utemeljuje zavrnitev tožnikove prošnje, v prvem odstavku določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V okviru tega pogoja je treba predvsem presoditi, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma, ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Presoditi pa je treba tudi, ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma, ali je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

11. Kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, pa določa tretji odstavek istega člena zakona, ki določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. Omenjena določba (niti katera druga) pa po presoji sodišča, upoštevaje namen, ki ga zasleduje brezplačna pravna pomoč, ne utemeljuje zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu zgolj zato, ker ga je v postopku, v katerem ta prosi za brezplačno pravno pomoč, dolžan po zakonu zastopati stečajni upravitelj.

13. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč zagotoviti uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti tudi upravičencem, ki glede na svoj socialni položaj brez škode za svoje preživljanje te pravice ne bi mogli uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Oseba, ki izpolnjuje materialni in objektivni pogoj po ZBPP, je zato upravičena do brezplačne pravne pomoči odvetnika oziroma druge ustrezno pravno usposobljene osebe z opravljenim pravniškim državnim izpitom (29. člen ZBPP), četudi jo sicer v postopku zastopa stečajni upravitelj, ki pa po izobrazbi niti ni nujno pravne stroke (108. člen ZFPPIPP). Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je namreč po presoji sodišča bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.

14. Organ za BPP je prošnjo tožnika zavrnil zgolj zato, ker je ugotovil, da ga v izvršilnem postopku zastopa stečajni upravitelj, ne da bi presojal, ali tožnik po ZBPP izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zaradi navedene napačne uporabe materialnega prava je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo Organu za BPP v ponovno odločanje.

15. Pri odločanju v ponovnem postopku bo organ moral upoštevati pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava v tem postopku (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), ki pomeni po vsebini določen odstop od dosedanje (prevladujoče) sodne prakse upravnega sodišča. Ob ugotovitvi, da tožnik prosi za brezplačno pravno pomoč v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, v katerem nastopa v vlogi dolžnika, pa bo moral organ presoditi tudi, ali tožnik po vsebini verjetno izkazuje obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi v smislu 4. alineje 8. člena ZBPP, upoštevaje pri tem določbo 390. člena ZFPPIPP, ki taksativno opredeljuje prednostne terjatve, ki jih je dovoljeno plačati iz stečajne mase in za izterjavo katerih tek stečajnega postopka ni ovira.

16. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bila v zadevi predmet presoje le pravilna uporaba materialnega prava, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, pa med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožnik upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 €, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).