Jedro

Drugostopenjski organ se sklicuje na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 2. 8. 2012, s katerim se je tožnico terjalo za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje december 2002 - julij 2008 in na dokazilo o vročitvi tega sklepa, kar naj bi se nahajalo v spisu, vendar pa se omenjeno v spisu ne nahaja. S tem ni izkazano, na kar se sklicuje drugostopenjski organ, da je bilo zastaranje za terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od avgusta 2007 do junija 2008 pretrgano oziroma, da do izdaje izpodbijanih sklepov pravica do izterjave še ni zastarala.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva Finančne uprave Republike Slovenije DT 4934-96722/2019-1 z dne 4. 7. 2019 in sklep o davčni izvršbi na dolžnikove denarne prejemke Finančne uprave Republike Slovenije DT 4934-96725/2019-1 z dne 4. 7. 2019 odpravita v delu, ki se nanašata na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ki so navedene v tabeli v 4. točki izreka navedenih sklepov pod zap. št. 17 – 71 in se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, davčni, tudi finančni organ) je izdala izpodbijani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova (tožničina) denarna sredstva zaradi oprave davčne izvršbe dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 4. 7. 2019, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški, 5.898,21 EUR. Izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima tožnica pri A. d.d. Slednja opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po sklepu o izvršbi, upoštevajoč zakonske omejitve izvršbe (159. in 160. člen Zakona o davčnem postopku, v nadaljevanju ZDavP-2). V izreku navedenega izpodbijanega sklepa so navedeni tudi izvršilni naslovi (tabela v 4. točki izreka), na katerih temeljijo tožničine obveznosti.

2. Drugi izpodbijani sklep o davčni izvršbi pa se nanaša na dolžnikove (tožničine) denarne prejemke. Davčni organ ga je izdal zaradi oprave davčne izvršbe dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 4. 7. 2019, skupaj z zamudnimi obrestmi in stroški, 5.898,21 EUR. Z navedenim sklepom je delodajalcu oziroma izplačevalcu B. d.o.o., naložil, da izvrši navedeni sklep z rubežem denarnih prejemkov tožnice. Rubež se nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov, do katerega pride po vročitvi sklepa. Iz navedenega izpodbijanega sklepa izhaja še koliko dolžnikovih denarnih prejemkov se lahko največ zarubi ter na kateri račun prenese delodajalec oziroma izplačevalec zarubljene denarne prejemke. V izreku navedenega izpodbijanega sklepa so navedeni tudi izvršilni naslovi (tabela v 4. točki izreka), na katerih temeljijo tožničine obveznosti.

3. Iz obrazložitve obeh navedenih izpodbijanih sklepov izhaja, da tožnica v predpisanem roku ni poravnala obveznosti, zaradi česar je bilo treba zoper njo začeti davčno izvršbo v skladu s 143. členom ZDavP-2. 4. Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je v zvezi s tožničinima pritožbama zoper navedena sklepa s sklepom oba pritožbena postopka združilo v en postopek in nato z odločbo tožničinima pritožbama delno ugodilo tako, da je sklepa v delu, ki se nanašata na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ki so navedene v tabeli v 4. točki izpodbijanega sklepa pod zap. št. 2-16 (s skupnim zneskom glavnice posameznemu sklepu), odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje. V preostalem delu je pritožbi zavrnilo in izpodbijana sklepa potrdilo.

5. Iz obrazložitve drugostopenjskega organa izhaja, da se poleg stroškov sklepov o davčni izvršbi tožnico terja za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje maj 2007 – junij 2008 (obveznosti pod zap. št. 2-71 tabele) ter za obveznosti iz naslova glob za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi države na podlagi plačilnega naloga z dne 20. 5. 2013 (obveznost pod zap. št. 72 tabele). Glede pritožbenih navedb glede izterjave obveznosti, pritožbeni organ ugotavlja, da sam obstoj predmetnih obveznosti ni sporen, sporno pa je, ali je pravica do izterjave predmetne obveznosti do izdaje izpodbijanih sklepov zastarala. Prav tako ni sporno, da je bil nad tožnico 30. 5. 2016 začet postopek osebnega stečaja (opr. št. St ...), ki je bil pravnomočno končan 21. 6. 2018, brez razdelitve upnikom. Okrožno sodišče v Ljubljani je 15. 3. 2017 izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je med drugim sklenilo, da se odpustijo obveznosti tožnice kot stečajnega dolžnika ter da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 30. 5. 2016, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Vendar pa hkrati ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za prednostne terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje. Drugostopenjski organ se nadalje sklicuje na 44. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), po katerem se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. V 44. členu ZP-1 je določen rok za začetek postopka izvršbe, v kolikor je ta začeta pravočasno, glede samega dokončanja pa napotuje na uporabo določb ZDavP-2. Drugostopenjski organ se nadalje sklicuje na tretji odstavek 125. člena ZDavP-2, po katerem pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (relativni rok), pri čemer tek zastaranja pravice do izterjave pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen (drugi odstavek 126. člena ZDavP-2). Davčna obveznost pa v vsakem primeru preneha (absolutni rok), ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči, razen če bi bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).

6. Drugostopenjski organ ugotavlja, da je bilo, z upoštevanjem petega odstavka 126. člena ZDavP-2, v obdobju med 30. 5. 20116 in 21. 6. 2018 zastaranje zadržano. Nadalje se sklicuje na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 2. 8. 2012, s katerim se je tožnico terjalo za stroške tega sklepa, za stroške predhodno izdanih sklepov, za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje december 2002 - julij 2008 in za obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – NUSZ. Sklicuje se tudi na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva z dne 11. 7. 2014, s katerim se je tožnico terjalo za stroške tega sklepa, za stroške predhodno izdanih sklepov, za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje junij 2004 - julij 2008 in za obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – NUSZ ter za obveznosti iz naslova glob za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi države na podlagi plačilnega naloga z dne 20. 5. 2013. 7. Glede na navedeno drugostopenjski organ ugotavlja, da relativni zastaralni rok za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje avgust 2007 – julij 2008 (obveznosti pod zap. št. 17-72 tabele, pravilno obveznosti pod zap. št. 17 – 71 tabele – opomba sodišča) in za obveznosti iz naslova glob za prekrške (obveznost pod zap. št. 73 tabele, pravilno obveznosti pod zap. št. 72 – opomba sodišča) v konkretnem primeru še ni potekel, prav tako tudi še ni nastopilo absolutno zastaranje.

8. Glede terjanih obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje maj 2007 – julij 2007 (obveznosti pod zap. št. 2 – 16 tabele), pa pritožbeni organ ugotavlja, da v tem delu izpodbijanih sklepov ni mogoče preizkusiti zastaranja, saj se v spisu zadeve ne nahaja dokumentacija, ki bi izkazovala, da je bilo zastaranje v konkretnem primeru pretrgano oziroma da do dneva izdaje izpodbijanih sklepov pravica do izterjave še ni zastarala, prav tako je prvostopenjski organ na poziv pritožbenega organa ne predloži. Ker pravilnosti izpodbijanih sklepov ni mogoče preizkusiti v delu, ki se nanaša na obveznosti, ki so navedene pod zap. št 2-16 v tabeli izpodbijanih sklepov, je izpodbijana sklepa v tem delu pritožbeni organ odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

9. Tožnica se z navedeno odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V tožbi navaja, da gre v obravnavani zadevi za prispevke za socialno varnost za zasebnika in torej za njo osebno, na katere pa skladno z določbami 408. člena ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti. Vse obveznosti so nastale pred začetkom osebnega stečaja. Navaja, da so na finančnem organu imeli še avgusta 2018 njen stari naslov prebivališča, tako da ni prejela nobene pošte, posledično pa tudi nobena pritožba ni bila možna. To dokazuje tudi s priloženim sklepom o nadaljevanju postopka št. ... in ..., katerega so ji poslali iz pisarne stečajnega upravitelja C.C.. Stečajni postopek se je zaključil že 21. 6. 2018. Od 30. 6. 2015 ima uradno nov naslov prebivališča. Pri finančnem organu je pridobila sklep o izvršbi na nepremičnine z dne 9. 4. 2013, s katerim so zavarovali terjatve na nepremičnine, iz katerega je razvidno, da je vrednost njenega deleža po vrednosti GURS za kmetijska zemljišča 17,03 EUR. Sklicuje se na načelo sorazmernosti. Glede na navedeno meni, da so terjatve zastarale. Sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa odpravi.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe tožnice in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločitve. V zvezi s tožničinim sklicevanjem, da gre za prispevke za socialno varnost za zasebnika, na katere skladno z določbami 408. člena ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, tožena stranka dodaja, da gre za tožbeno novoto, saj se tožnica šele v tožbenih navedbah sklicuje na odpust obveznosti. Ob tem tožena stranka še izpostavlja, da je sklep o odpustu obveznosti konstitutivne narave, saj do odpusta obveznosti pride šele s sklepom o odpustu obveznosti, z njegovo pravnomočnostjo pa preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. V konkretnem primeru je bil sklep o odpustu obveznosti izdan 15. 3. 2017, kar je po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G, ki je začela veljati 26. 4. 2016. Pri obravnavanih obveznostih gre za prednostne terjatve, na katere skladno z drugim odstavkom 21. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ne učinkuje. Zato predlaga, da sodišče tožničino tožbo zavrne.

11. Tožba je utemeljena.

12. V obravnavni zadevi je prvostopenjski finančni organ izdal izpodbijana sklepa zaradi oprave davčne izvršbe za znesek, za katerega je ugotovil, da ga tožnica dolguje, pri čemer so podlaga izvršilni naslovi, ki se navedeni v 4. točki izpodbijanih sklepov. Oba izpodbijana sklepa sta izdana zaradi istega tožničinega dolga. Prvi izpodbijani sklep je davčni organ izdal, da se z njim opravi davčna izvršba na tožničina denarna sredstva, ki jih ima tožnica pri A. d.d., drugi izpodbijani sklep pa je davčni organ izdal, da se z njim opravi davčna izvršba na tožničine denarne prejemke, ki jih tožnica prejema od delodajalca B. d.o.o. 13. Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ je tožničini pritožbi zoper navedena sklepa delno ugodilo, tako da je navedena sklepa v delu, ki se nanašata na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, ki so navedene v tabeli v 4. točki izreka izpodbijanih sklepov pod zap. št. 2-16, odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek in odločanje.

14. Predmet presoje v obravnavani zadevi sta tako izpodbijana sklepa in sicer v tistem delu, v katerem ju ni odpravil in vrnil v ponoven postopek in odločanje že drugostopenjski organ. Gre za obveznosti, ki temeljijo na izvršilnih naslovih iz naslova stroškov sklepov o davčni izvršbi, obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje avgust 2007 – junij 2008 ter obveznosti iz naslova glob za prekrške, ki so navedene v tabeli v 4. točki izreka izpodbijanih sklepov pod zap. št. 1 in od zap št. 17-72. 15. V zadevi ni sporno, da je bil nad tožnico 30. 5. 2016 začet postopek osebnega stečaja, ki je bil pravnomočno končan 21. 6. 2018. Prav tako ni sporno, da je Okrožno sodišče 15. 3. 2017 izdalo sklep o odpustu tožničinih obveznosti, ki so nastale do 30. 5. 2016. Sporno v zadevi pa je, ali je finančni organ imel podlago za izdajo izpodbijanih sklepov na podlagi omenjenih izvršilnih naslovov, katerih obstoj ni sporen. Tožnica se namreč sklicuje na odpust obveznosti iz prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP, zaradi česar meni, da so navedene obveznosti prenehale. Prav tako se sklicuje na zastaranje, zaradi katerega meni, da so navedene obveznosti prav tako prenehale.

16. Sodišče ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijanih sklepov, ki ju je izdal prvostopenjski organ, ne izhajajo razlogi, ki bi v zvezi s tožbenimi ugovori omogočili preizkus njune pravilnosti in zakonitosti. Drugostopenjski organ je pri odločanju o tožničinih pritožbah dopolnil pomanjkljivo obrazložitev prvostopenjskega organa, ki pa po presoji sodišča še vedno ne omogoča preizkusa pravilnosti izpodbijanih sklepov v delu, v katerem sta ostala v veljavi (v katerem je bila zavrnjena pritožba drugostopenjskega organa).

17. Drugostopenjski organ se med drugim sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 15. 3. 2017, ki je izdalo sklep o odpustu obveznosti, s katerim je med drugim sklenilo, da se odpustijo obveznosti stečajnega dolžnika (tožnice) ter da odpust učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 30. 5. 2016, razen za terjatve iz drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP (2. točka izreka sklepa). Ker gre v obravnavanem primeru za prednostne terjatve, nanje odpust obveznosti ne učinkuje. Glede zastaranja pa se drugostopenjski organ sklicuje na ZDavP-2 (125. in 126. člen) in zaključuje, da navedene terjatve (še) niso zastarale. Po presoji sodišča navedeni zaključek, ki se nanaša na zastaranje, ni mogoče preizkusiti.

18. Iz 125. člena ZDavP-2 izhaja, da pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti (prvi odstavek). Pravica do izterjave davka zastara v petih letih od dneva, ko bi ga bilo treba plačati (tretji odstavek). Iz drugega odstavka 126. člena ZDavP-2 pa izhaja, da tek zastaranja pravice do izterjave davka pretrga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe in o katerem je bil dolžnik obveščen. Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je potekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok (četrti odstavek 126. člena ZDavP-2). Zastaranje pravice do izterjave se zadrži za čas, ko davčni organ zaradi zakonskih razlogov ali teka sodnih postopkov ne more opraviti davčne izvršbe. Čas, ki je pretekel pred zadržanjem, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa ta zakon (peti odstavek 126. člena ZDavP-2). Ne glede na navedeno, davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje prvič začelo teči, razen če je bilo zastaranje pravice do izterjave zadržano. V tem primeru se čas zadržanja ne šteje v čas zastaralnega roka (šesti odstavek 126. člena ZDavP-2).

19. Sklicujoč se na navedene določbe ZDavP-2 o zastaranju, je drugostopenjski organ zaključil, da v obravnavani zadevi še ni potekel relativni zastaralni (petletni rok) za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in za obveznosti iz naslova glob za prekrške ter da prav tako tudi še ni nastopilo absolutno zastaranje (desetletni rok).

20. Po presoji sodišča takega zaključka v obravnavani zadevi ni mogoče preizkusiti glede obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, saj se v spisu zadeve ne nahaja dokumentacija, iz katere bi izhajalo, da je bilo zastaranje v obravnavani zadevi glede navedenih obveznosti pretrgano. Drugostopenjski organ se sklicuje na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42918-40089/2012 08-3231-12 z dne 2. 8. 2012, s katerim se je tožnico terjalo za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – OPSVZ za obdobje december 2002 – julij 2008 in na dokazilo o vročitvi tega sklepa, kar naj bi se nahajalo v spisu, vendar pa se omenjeno v spisu ne nahaja. S tem pa ni izkazano, na kar se sklicuje drugostopenjski organ, da je bilo zastaranje za terjane obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje od avgusta 2007 do junija 2008 pretrgano oziroma, da do izdaje izpodbijanih sklepov pravica do izterjave še ni zastarala. S tem pa izpodbijane odločitve glede navedenih terjanih obveznosti ni mogoče preizkusiti.

21. Pri tem po presoji sodišča na drugačen zaključek ne more vplivati sklicevanje drugostopenjskega organa, ki se med drugim sklicuje tudi na sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva št. DT 42918-107450/2014-1 08-3231-04 z dne 11. 7. 2014, ki se nahaja v spisni dokumentaciji. S slednjim se je tožnico terjalo tudi za obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike – za obravnavano obdobje ter iz naslova glob za prekrške – na podlagi plačilnega naloga z dne 20. 5. 2013, z datumom izvršljivosti 5.7. 2013. Navedeni sklep je bil namreč glede terjanih obveznosti izdan (že) po preteku petih let. 22. Niso pa po presoji sodišča utemeljeni tožničini ugovori, da je na predmetne terjatve učinkoval odpust obveznosti v skladu z določbami 408. člena ZPPPIPP. Že drugostopenjski organ je pravilno ugotovil, da gre v obravnavani zadevi za prednostne terjatve, na katere odpust obveznosti ne učinkuje. Sodišče kot nerelevantno zavrača tudi tožničino sklicevanje na sklep o izvršbi na nepremičnine z dne 9. 4. 2013. 23. Ker glede terjatev, ki se nanašajo na obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje avgust 2007 – junij 2008, izpodbijanih sklepov ni mogoče preizkusiti, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo tako, da je izpodbijana sklepa v navedenem delu odpravilo in zadevo v navedenem delu vrnilo organu prve stopnje v ponoven postopek in odločanje.

24. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.