Jedro

Napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 14420/2019 z dne 26. 6. 2019 zoper obdolženega N. M. podaljšal pripor po vloženi obtožnici iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zaradi obstoja utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje in ozemlja države po šestem in tretjem odstavku 308. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom I Kp 14420/2019 z dne 4. 7. 2019 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil obdolženčev zagovornik, kot navaja v uvodu zahteve, zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi zahteve trdi, da v obravnavani zadevi podaljšanje pripora s strani državnega tožilstva sploh ni bilo predlagano, ker je tožilstvo v predlogu navedlo, da naj se pripor podaljša v skladu z določbo petega odstavka 207. člena ZKP, namesto na podlagi določbe tretjega odstavka 272. člena ZKP, da v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni pojasnjeno, zakaj obdolženec ni najel vozila nekje bližje mestu, kjer naj bi zapustil ilegalne pribežnike, ter da obdolžencu ni dokazano, da je od prebežnikov prejel denar. Vrhovnemu sodišču predlaga, da se pripor zoper obdolženca „zaradi neobstoja razlogov zaradi katerih je bil odrejen,“ odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka Sanja Javor Pajenk je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagala njeno zavrnitev. Navedla je, da obdolženčeva obramba uveljavlja nedopusten razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ter da je na trditve v zvezi z napačno pravno podlago v predlogu za podaljšanje pripora, odgovorilo že sodišče prve stopnje.

4. Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva sta bila obdolženec in njegov zagovornik seznanjena, vendar se o njem nista izjavila.

B.

5. Bistvo vložene zahteve za varstvo zakonitosti je v trditvi, da v obravnavanem primeru ob vložitvi obtožnice podaljšanje pripora s strani državnega tožilstva sploh ni bilo predlagano. Obsojenčev zagovornik kršitev utemeljuje z navedbami, da je državno tožilstvo v obtožnici predlagalo, da se pripor zoper obdolženca podaljša na podlagi določbe drugega odstavka 205. člena ZKP, namesto, da bi predlagalo podaljšanja pripora na podlagi določbe tretjega in drugega odstavka 272. člena ZKP. Uveljavljeno kršitev sklene z navedbo, da je bilo zaradi navedene napake tožilstva podaljšanje pripora nezakonito.

6. Po pregledu kazenskega spisa je treba pritrditi vložniku zahteve, da je državno tožilstvo v vloženi obtožnici (list. št. 589 spisa) navedlo, da predlaga podaljšanje pripora na podlagi določbe 205. člena ZKP, ki se nanaša na podaljšanje pripora pred vložitvijo obtožnega akta. Vendar pa napačna pravna podlaga, ki jo je okrožno državno tožilstvo navedlo v predlogu za podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice, ni vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa. Kot je utemeljeno presodilo že sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu, je iz vsebine obrazložitve predloga za podaljšanje pripora (list. št. 593 spisa) jasno razvidno, da je šlo za predlog za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice na podlagi drugega v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZKP. Tudi če državno tožilstvo v predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice ne bi navedlo pravne podlage za podaljšanje pripora, to ni ovira, da sodišče pripora zoper obdolženca ne bi podaljšalo, če so za to podani pogoji in je predlog za podaljšanje pripora ustrezno obrazložen.

7. S ponavljanjem pritožbenih navedb, da se nižji sodišči „nista ukvarjali z vprašanjem, zakaj obdolženec ni najel vozila nekje bližje mestu, kjer naj bi zapustil vozilo Volkswagen Touran in ilegalne pribežnike,“ da obdolžencu ni dokazano, da bi od ilegalnih pribežnikov prejel kakršen koli denar oziroma za svoje ravnanje prejel plačilo, vložnik ne uveljavlja kršitve zakona, temveč nedovoljen razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljene kršitve niso podane, zahteva pa je vložena tudi zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).