Jedro

Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče prosto ocenjuje izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.

Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Domžalah je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal nedopustnost izvršbe, dovoljene s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 13969/2011 z dne 9. 2. 2011, v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba na avtomobil Mercedes Benz, tip: ..., z reg. oznako XXX (I. točka izreka). Tožniku je bilo naloženo povračilo toženčevih pravdnih stroškov v višini 594,75 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, tožencu pa naloži povračilo vseh pravdnih stroškov. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Opozarja na zmotnost razlogov prvega sodišča glede (ne)izkazanosti lastništva vozila Mercedes Benz, tip: ... Izpostavlja, da toženec ni izpodbijal resničnosti javne listine – prometnega dovoljenja. Tako ni izpodbijal njene avtentičnosti, ali da ni sestavljena v predpisani obliki, oz. da ni izdana v mejah pristojnosti ali javnih pooblastil. Izpodbijal jo je le dokazno – zgolj z zaslišanjem priče detektivke A. A., ki jo je sam najel in je delala po njegovih navodilih, zato je njena izpovedba neverodostojna. Sodišče je nepravilno ocenilo izvedene dokaze in naredilo nepravilni dokazni sklep. Ni res – kot protispisno razloguje prvo sodišče – da je več kot leto dni vozil brez izpita. Povedal je, da je z avtom razpolagal kako leto, da se je v tem času vozil brez izpita, uporabljal pa ga je tudi B. B. To je povsem normalno, saj je slednji vpisan v prometnem dovoljenju kot uporabnik. Za pravilno odločitev v tem sporu ni pomembno, kdo je razpolagal s ključem osebnega avtomobila. Sicer pa je bil B. B. uporabnik vozila, zato je razpolagal tudi s ključi. Opozarja na protispisnost v razlogih sodbe glede skupnih voženj z B. B. ter izpostavlja pričanje C. C., ki izkazuje, da mu je bil avto izročen, pa tudi vse okoliščine v zvezi s plačilom avtomobila. Nepomembno je, ali je bil avto potreben popravila, in ni res, da je bil zgolj fiktivno naveden kot lastnik vozila. Izpostavlja svoje zaznavanje in neposredni vtis o detektivki A. A. ob njenem zaslišanju, in poudarja, da je povsem drugačen od vtisa sodišča. Ob zaslišanju je delovala zelo možato, strogo, zato je še kako verjetno, da se je je tožnik, ko je prišla k njemu in ga začela spraševati o pištolah, ustrašil in se zmedel. Zato je treba njeno izjavo ocenjevati previdno in z ustrezne kritične distance.

3. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo podal odgovor. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, stališčem in zaključkom prvega sodišča. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njej označen kot izdajatelj, in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. Če nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, sodišče prosto ocenjuje izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.(2)

6. Pritožba zmotno meni, da toženec ni ustrezno izpodbijal javne listine – prometnega dovoljenja, v katerem je vpisan kot lastnik vozila Mercedes Benz, tip: ... V odgovoru na tožbo je toženec jasno izrazil svoje dvome o verodostojnosti prometnega dovoljenja glede lastništva prej navedenega vozila. Izpostavil je več okoliščin, ki so govorile v prid ugotovitvi, da tožnik ni lastnik in da je avto last B. B., ki je bil v prometnem dovoljenju sicer naveden kot uporabnik vozila. Ni res, da je toženec dokazno informacijo javne listine izpodbijal izključno z izpovedbo detektivke A. A. Njeno zaslišanje predstavlja le enega od dokazov, ki jih je podal toženec.

7. Dokazno pravilo iz prvega odstavka 224. člena ZPP preneha veljati takoj, ko stranka določeno dejstvo v javni listini izpodbija, kar pa seveda ne vpliva na samo dokazno vrednost sporne listine v primerjavi z dokazno vrednostjo ostalih dokazov.(3) Prvo sodišče je vse dokaze ustrezno ocenilo v skladu z metodološkim napotkom dokazne presoje iz 8. člena ZPP in na podlagi celotnega dokaznega postopka ugotovilo, da tožnik ni lastnik vozila Mercedes Benz, tip: ... Takšnemu razlogovanju pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Tožnik ni izkazal, da bi razpolagal z večjimi denarnimi sredstvi za nakup avtomobila, niti ni izkazal plačila preko poslovnega računa, čeprav je v trditveni podlagi navedel, da je bilo plačilo opravljeno preko poslovnega računa. Izpita za avto ni imel, avto in ključe je imel B. B., kateremu je bil avto tudi zarubljen. Poleg tega je bil B. B. tisti, ki je razpolagal z denarjem, kar je potrdil tudi tožnik. Vse te okoliščine je prvo sodišče upoštevalo in ustrezno ocenilo ter prišlo do prepričljivega zaključka, da tožnik ni bil lastnik spornega avtomobila.

8. Pritožbena zatrjevanja v zvezi s protispisnim razlogovanjem prvega sodišča glede tožnikovih voženj ne morejo imeti želene teže. Pritožba zmotno meni, da ni pomembno, kdo je razpolagal s ključi osebnega avtomobila. Prav glede vprašanja posedovanja ključev se izpovedba tožnika in priče B. B. razlikujeta, kar je zaznalo tudi prvo sodišče in to dejstvo ustrezno ovrednotilo.

9. Prepričljiv je argument prvega sodišča o neživljenjskosti situacije, da bi tožnik in priča B. B. – ob dejstvu prebivanja na povsem različnih naslovih – svoje potrebe po vožnjah dnevno usklajevala, pa četudi bi tožnik v času, ko je razpolagal z avtom, delal pri B. B. 10. Dokazna ocena prvega sodišča je življenjsko prepričljiva in logična. Izvedene dokaze je sodišče kritično in poglobljeno ocenilo, zato pritožbena razlogovanja v zvezi z detektivko A. A., ki so vzeta iz konteksta, ne vzbujajo nikakršnega dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča. 11. Pritožba je glede na zgoraj obrazloženo neutemeljena, pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo ter na podlagi določbe 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj ni ugotovilo kršitev, na katere, skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti.

12. Ker pritožnik s pritožbo ni bil uspešen, do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP).

13. O pritožbenih stroških toženca pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih toženec ni priglasil. Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj II Ips 241/2007. Op. št. (3): Primerjaj II Ips 54/2009.