Jedro

V kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. čl. ZDSS-1 je nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

Če nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnom sporu ni pasivno legitimiran, predlog (za razveljavitev postopka za odpoklic članov sveta delavcev) ni sklepčen in zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Podani pa so vsi pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano "zavrnilno" zamudno sodbo zavrnilo predlog predlagateljev, ki so zahtevali razveljavitev volitev za odpoklic članov sveta delavcev nasprotnega udeleženca IRGO z dne 24.12.2004 ter razveljavitev odpoklica članov sveta delavcev A. A., B. B. in C. C. Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožujejo predlagatelji. Predlagajo pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navajajo, da je stališče sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni pasivno legitimiran v tem postopku, ker je njegova volilna komisija samostojni subjekt kolektivnega delovnega spora in bi bilo treba tožiti njo, pravno nepravilno iz številnih razlogov. Volilna komisija je le interno telo nasprotnega udeleženca, ki ni organ nasprotnega udeleženca po 22. členu Statuta, zato zoper volilno komisijo predloga ni mogoče vložiti. Pravni postopki se vodijo zoper pravne subjekte in ne zoper njihove organe oz. celo "ad hoc" telesa. Nasprotni udeleženec je lahko le sam tožen zaradi ravnanj svojih organov, ki nimajo pravne subjektivitete. Ni razlogov, da bi bilo v kolektivnih delovnih sporih drugače, saj si ni mogoče predstavljati, da bi se v zvezi z ravnanji direktorja oz. sveta zavoda v okviru izvrševanja njunih nalog vlagala pravna sredstva zoper ta organa eposredno.

Povsem zmotna je teza, da je treba predlog v kolektivnem sporu vložiti zoper volilno komisijo. Nosilci pravic in obveznosti so lahko le pravni subjekti. Volilna komisija to zagotovo ni. ZDSS-1 v 52. členu ne določa, da bi bila volilna komisija udeleženec v postopku. V 2. odstavku 45. člena ZDSS-1 je določeno, da so osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, udeleženci le pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Zato so predlagatelji nasprotnega udeleženca povsem pravilno navedli. Predlagatelji ne zaupajo navedbi sodišča, da ni upoštevalo odgovora na predlog, saj je izdalo zamudno sodbo prav na dan prejema prepoznega odgovora nasprotnega udeleženca na predlog in je očitno nekritično sprejelo teze nasprotnega udeleženca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih ritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004)) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

Sodišče prve stopnje se je pri odločanju v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu pravilno oprlo na določbe novega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1), ki je začel veljati 1.1.2005, saj je v 1. odstavku 84. člena tega zakona določeno, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem členu določeno drugače. Prvo procesno dejanje, ki ga je sodišče prve stopnje opravilo v tej zadevi, je bila izdaja sklepa o popravi vloge z dne 4.1.2005, s katero je sodišče prve stopnje predlagateljem naložilo, da vlogo popravijo in v njej opredelijo udeležence kolektivnega delovnega spora. Predlagatelji so ravnali v skladu z izdanim sklepom in so predlog popravili, vendar so v njem kot nasprotnega udeleženca napačno označili Inštitut ...

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je v kolektivnem delovnem sporu o sodelovanju delavcev pri upravljanju po 52. členu ZDSS-1 nasprotni udeleženec volilna komisija pravne osebe in ne delodajalec.

Delodajalec ima v zvezi z volitvami in odpoklicem članov sveta delavcev le dolžnost kritja stroškov za tehnično izvedbo volitev in zagotavljanje plačila delavcem za čas, porabljen za delo volilnih organov in volitve, kot da bi delavci delali. Volilna komisija pa je organ delavcev in ne delodajalca, ki vodi postopek volitev in odpoklica članov sveta delavcev in skrbi za zakonitost volitev in je zato organ, ki je nosilec pravic in obvezosti v razmerju, o katerem se odloča v tem kolektivnem delovnem sporu. To izhaja tudi iz določbe 45. člena ZDSS-1, ki opredeljuje deležence v postopku v kolektivnih delovnih sporih, in določa, da je udeleženec v postopku oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec). Udeleženci so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča, pod pogoji, ki jih določa ta zakon ter osebe, organi ali združenja, ki jim zakon daje pravico, da se udeležujejo postopka. Stališče pritožnikov, da volilna komisija ne more biti nasprotna udeleženka, ker nima lastne pravne subjektivitete, zato ni pravilno. V sodni praksi VDSS je bilo takšno pravno stališče glede vprašanja, kdo je nasprotni udeleženec v kolektivnem delovnem sporu glede volitev v svet delavcev, zavzeto že v času veljavnosti ZDSS/1994, ki je glede tovrstnih sporov vseboval podobne določbe kot ZDSS-1 (baza Ius Info - IESP, npr. sklep Kpd 8/2004, Pdp 1015/98, Pdp 386/2000).

Nasprotni udeleženec Inštitut ... ni podal odgovora na predlog, ki mu je bil pravilno vročen, v tridnevnem roku, ki je določen v 52. členu ZDSS-1. Ker nasprotni udeleženec v obravnavanem kolektivnem delovnem sporu ni pasivno legitimiran, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da predlog ni sklepčen, in da zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. odstavku 318. člena ZPP. Podani pa so pogoji za izdajo sodbe, s katero se zahtevek zavrne v smislu 3. odstavka 318. člena ZPP, ki velja tudi za kolektivne delovne spore (19. člen, 2. odstavek 44. člena ZDSS-1). Po določbi 3. odstavka 318. člena ZPP sodišče izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je prvostopenjsko sodišče ravnalo v skladu s citiranimi določbami ZPP in ZDSS-1, je sprejeta odločitev pravilna, pritožba predlagateljev pa neutemeljena.

Ker niso podani niti zatrjevani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. čl. ZPP).