Jedro

Ker prvostopno sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni sledilo obdolženčevim razbremenilnim dokaznim predlogom, ki se nanašajo na ugotovitev o odločilnem dejstvu, to je o okoliščini, ali je do obravnavanega dogodka prišlo na površini, ki se uporablja za cestni promet (drugi odstavek 13. člena ZPrCP), izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obdolženega D.J., odvetnika D.P., se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je ugovor obdolženega D.J., vložen po njegovem zagovorniku D.P., zoper sodbo izdano v skrajšanem postopku PR 121/2014, z dne 8. 4. 2014, po izvedenem rednem sodnem postopku s sodbo zavrnilo kot neutemeljen in obdolženca spoznalo za odgovornega storitve prekrškov, opisanih v izreku sodbe, izdane v skrajšanem postopku po desetem odstavku 45. člena, po 4. točki četrtega odstavka 105. člena in po petem odstavku 37. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) ter po osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz) in po sedmem odstavku 26. člena Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju ZMV). Za storjene prekrške je prvostopno sodišče obdolžencu izreklo enotno sankcijo globo v znesku 2.620,00 EUR in stransko sankcijo 21 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom kategorije A, obdolžencu pa je prav tako naložilo dolžnost plačila stroškov postopka sodne takse v višini 312,00 EUR.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženca, odvetnik D.P., iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in kršitve materialnega zakona. Pritožnik v pritožbi navaja, da obdolženec v času obravnavanega dogodka ni nastopal kot udeleženec v cestnem prometu, saj območje, ki ga je sodišče zmotno štelo kot območje cestnega prometa, na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v občini Mislinja (v nadaljevanju Odlok), ni takšno območje. Pot, na kateri je prišlo do obravnavanega dogodka, nima naravo ne javne ceste ali poti, ne nekategorizirane ceste, saj se slednja zaključi pred območjem dogodka, prav tako pa nima statusa kolesarske poti, temveč gre po mnenju pritožnika za zasebno pot, ki niti še ni v postopku kategorizacije. Šele s postopkom kategorizacije določena površina pridobi status javne prometne površine, ki je tudi formalno dana v javno uporabo in šele takrat se lahko na njej odvija cestni promet, katerega lahko policija nadzira po 13. členu ZPrCP.

Pritožba prav tako izpostavlja, da je pritožnik že v svojem ugovoru zoper sodbo v skrajšanem postopku podal predlog, da naj sodišče preveri navedena dejstva, še posebej glede na to, da je bilo to nekoč območje železniške proge, in da so Slovenske železnice d.d. samostojna pravna oseba in s tem tudi subjekt lastninske pravice na nepremičninah. Sodišče pa ni navedlo razlogov, zakaj navedenega dokaza ni izvedlo, prav tako pa ni navedlo, zakaj je zavrnilo zaslišanje predlaganih prič B. S. in F. Š., ., z dne 18. 3. 2014 in samim Odlokom in zakaj ni opravilo zaslišanja priče J. Ž., kar je predlagal pritožnik. Na tak način je sodišče kršilo pritožnikovo pravico o pravnih jamstvih v postopku iz 29. člena Ustave Republike Slovenije in s tem, ko sploh ni navedlo razlogov, zakaj je zavrnilo dokaze oziroma odločilo, da jih ne bo izvajalo, storilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ker sodba ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji zadeve ter preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da so pritožbene navedbe pritožnika utemeljene, saj je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ker v njeni obrazložitvi ni razlogov v zvezi z dokazi, katerih izvedbo je predlagal pritožnik v ugovoru, podanem zoper sodbo izdano v skrajšanem postopku prvostopnega sodišča. Obdolženec je namreč v ugovoru med drugim predlagal izvedbo dokazov v svojo korist, in sicer (po potrebi) zaslišanje predstavnika Občine M., glede nejasnosti dopisa občine in Odloka, B. S. in F. Š. ter zaslišanja priče J. Ž.. Prvostopno sodišče navedenih predlaganih dokazov ni izvedlo, odločitve, zakaj jih ni izvedlo, oziroma, da za to ni potrebe, pa v sodbi ni pojasnilo. Sodišče sicer glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost in ne glede na to, da sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, mora po ustavnosodni presoji izvesti dokaz, ki je materialnopravno relevanten ter sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganih dokazov, razen če je očitno, da niso pomembni za odločitev, ali če bi bilo nadaljnje izvajanje zaradi jasnosti zadeve odveč. Navedeno pomeni, da mora sodišče predlagane dokaze izvesti ali pa pojasniti, zaradi katerih okoliščin in dokazov ocenjuje, da predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, oziroma, da bi bilo njihovo nadaljnje izvajanje zaradi jasnosti zadeve odveč, česar pa v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni storilo. Odločitev sodišča o dokaznem predlogu, ki ga poda stranka v postopku, mora biti obrazložena, saj pritožbeno sodišče lahko pravilnost odločitve o zavrnitvi dokaznega predloga presoja le, če bo prvostopno sodišče za svojo odločitev navedlo konkretne razloge in se le tako lahko zagotovijo možnosti uresničevanja obdolženčevih ustavnih pravic. Iz ustavnega jamstva enakega varstva pravic na podlagi 22. člena Ustave Republike Slovenije izhaja zahteva, da so odločbe, s katerimi pristojni organi odločajo o posameznikovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih, obrazložene, saj lahko posameznik le tako učinkovito uveljavlja pravico do pravnega sredstva in le na tak način je mogoča presoja pravilnosti izpodbijane odločitve.

5. Ker prvostopno sodišče ni navedlo razlogov, zaradi katerih ni sledilo obdolženčevim razbremenilnim dokaznim predlogom, ki se nanašajo na ugotovitev o odločilnem dejstvu, to je o okoliščini, ali je do obravnavanega dogodka prišlo na površini, ki se uporablja za cestni promet (drugi odstavek 13. člena ZPrCP), izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je podana v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 6. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pritožnika ugodilo in na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev.

7. Prvostopno sodišče bo z novo odločitvijo upoštevalo, da mora biti izrek sodbe z obrazložitvijo v celoti skladen s prepisom izreka sodbe.