Jedro

Kot listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja, je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I.) zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Ajdovščini opr.št. Z 1 z dne 27.1.2012; II.) zavrnilo zahtevek upnika za povrnitev stroškov, nastalih z izdajo predmetnega sklepa.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo in predlagal njegovo spremembo, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da sodišče v izpodbijanem sklepu celo samo pritrjuje, da v obrazložitvi ni navedlo razlogov za izdajo več predhodnih odredb, vendar pa da naj bi bilo iz predloga razvidno, da je bilo to glede na okoliščine primera potrebno. Dolžnik primarno izpostavlja, da niti upnik ni utemeljil potrebe po izdaji več predhodnih odredb, takšen pomen upnikovim navedbam naknadno pripisuje šele sodišče v izpodbijanem sklepu. Vztraja pri svojih navedbah, da v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni zanikal obstoja obligacijskega razmerja, s čimer ni izpolnjena predpostavka za domnevo nevarnosti skladno s 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ. Dolžnik je v ugovoru celo izrecno navajal, da ne zanika obstoja obligacijskega razmerja, iz česar lahko izhaja samo, da sta dolžnik in upnik že vstopala v obligacijska razmerja, vendar mu konkretne verodostojne listine, ki so bile podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, niso poznane, zato se do njih ne more opredeliti. Dodaja, da izpis odprtih postavk, podpisan s strani odgovorne osebe (zgolj) upnika sam po sebi ne kaže na obstoj obligacijskega razmerja, saj gre za izrazito enostransko listino, ki ne dosega dokaznega standarda verjetnosti. Z opiranjem na domnevo nevarnosti po 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ ob neizpolnjenih predpostavkah je sodišče napačno uporabilo materialno pravo.

Upnik je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi dolžnikovega pravnega sredstva (ugovora) odločalo o usodi pred tem dne 27.1.2012 izdanega sklepa o predhodni odredbi. Glede na to je lahko z njim utemeljevalo potrebo po izdaji več predhodnih odredb, pri čemer pa je ključnega pomena dejstvo, da je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe takšno potrebo utemeljil, sodišče prve stopnje pa je njegovim razlogom pritrdilo in v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretno navedlo okoliščine, ki glede na 2. odst. 260. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), upravičujejo upnika k izdaji več predhodnih odredb; dolžnik pa v pritožbi navedenim ugotovitvam sodišča konkretno niti ne oporeka.

S stališčem sodišča prve stopnje, da v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z dne 13.7.2011 podane navedbe dolžnika o tem, da ne ve, na kateri posel naj bi se terjatve v tej zadevi nanašale in da ne pozna njihove pravne podlage, pomenijo zanikanje obstoja obligacijskega razmerja z upnikom, soglaša tudi pritožbeno sodišče. Podan pa je tudi nadaljnji pogoj za obstoj domnevane nevarnosti po 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, saj je upnik predložil listine, iz katerih izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Kot takšno listino je sodišče prve stopnje štelo (le) izpisek odprtih postavk, overjen s strani odgovorne osebe, vendar pa v zvezi s tem pritožnik utemeljeno opozarja, da zgolj ta listina (glede na siceršnje dolžnikovo zanikanje poslovnega razmerja z upnikom), ne zadošča za izkaz verjetnosti obstoja obligacijskega razmerja, četudi bi šlo za verodostojno listino v smislu 2. odst. 23. čl. ZIZ. Vendar pa se je v obravnavanem primeru upnik že v predlogu za izdajo predhodne odredbe skliceval tudi ne preostale predložene listine, konkretno na predlog Dogovora o poplačilu obveznosti (ki ga je pripravil dolžnik sam), skupaj s priloženim dopisom, iz teh listin pa izhaja, da dolžnik priznava obstoj upnikove terjatve do njega prav v višini, ki je predmet tega postopka. Na navedene listine se je upnik skliceval tudi v odgovoru na ugovor zoper sklep o izvršbi, to pa ponavlja tudi v odgovoru na pritožbo, dolžnik pa v svojih vlogah v tem postopku obstoja navedenih listin ni zanikal. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.