Jedro

Ker se okoliščine od sklenitve sodne poravnave, s katero je bil določen tudi na način izvrševanja stikov, niso bistveno spremenile, razen da ima nasprotna udeleženka še enega otroka, kar pa samo po sebi ni okoliščina, ki bi terjala spremembo načina izvrševanja stikov, ni razlogov za spreminjanje dogovora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v I. točki spremeni tako, da se predlog nasprotne udeleženke za spremembo načina izvrševanja stikov zavrne.

II. Sicer se pritožba zavrne in se II. točka sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sodno poravnavo, ki sta jo udeleženca sklenila pred istim sodiščem 13. 1. 2010, in sicer tako, da je sedaj oče tisti, ki oba mladoletna sinova A. (1998) in T. (2005) pride iskat na naslov nasprotne udeleženke in ju po koncu stikov tudi pripelje nazaj, predlagateljev predlog, po katerem bi se tako dogovorjen način izvrševanja spremenil, da bi bila z vožnjo na stike oziroma s stikov enakomerno obremenjena oba roditelja, pa je zavrnilo. S poravnavo je bilo glede tega določeno, da mati otroka za začetek stikov pripelje do Z., kamor ju pride iskat oče, ta pa ju po koncu stikov vedno pripelje domov v B. 2. Proti sklepu se pritožuje predlagatelj iz vseh možnih pritožbenih razlogov s predlogom za njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Očita napačno ugotovljeno dejansko stanje, češ da predlagateljica stike, ki so bili določeni s poravnavo, stalno preprečuje, in sicer v času, ko naj bi potekali, organizira razna praznovanja ali izvenšolske dejavnosti otrok. Sam je s stiki pretirano finančno obremenjen, saj vožnja iz P. do doma otrok stane med 90 in 100 EUR. Ni zaposlen, živi z bolno partnerko in njenima 12 in 15 let starima otrokoma v najemniškem stanovanju in je bolj obremenjen od nasprotne udeleženke. Avta nima, ima ga le partnerka. Sam ni predlagal vožnje z vlakom, zato ne ve, zakaj se sodišče opira na cene vozovnic za vlak in na mnenje CSD, da to ni najboljša pot. Nasprotna udeleženka ima službo in dohodke, zato ni pravično, da je celotno breme stikov na njem. Obveznostim do otrok se ne izmika, glede preživnine ga terja Preživninski sklad RS, prišlo je do situacije, ko je čez noč ostal brez službe. Glede uporabe prava se sklicuje na načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih in na načelo enake vrednosti dajatev. Sodišču očita tudi kršitev določb postopka, ko je brez predloga po uradni dolžnosti spremenilo način izvrševanja stikov, kot je bil določen s sodno poravnavo, česar ne bi smelo, saj ne gre za začasno odredbo. Tudi koristi otrok ni upoštevalo, saj se stiki zaradi ravnanja nasprotne udeleženke od jeseni 2010 sploh ne izvajajo.

3. Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ni sicer utemeljen očitek, da je sodišče odločilo brez ustreznega predloga. Tak predlog je namreč nasprotna udeleženka podala, namreč v odgovoru na predlagateljev predlog.

6. Pritožnik tudi nima prav, ko se sklicuje na splošna načela, ki veljajo v obligacijskem pravu (načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih in na načelo enake vrednosti dajatev), saj sporno razmerje ni takšne narave, čeprav ima posledice tudi na premoženju udeležencev. Gre za način izvrševanja stikov med mladoletnima otrokoma in njunim očetom, torej za izvrševanje pravic otrok in tudi roditeljske pravice očeta. Načela, ki veljajo pri urejanju teh razmerij, pa so drugačna, in sicer je v prvi vrsti odločilna otrokova največja korist. 7. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče brez ustrezne podlage spremenilo dogovorjen način izvrševanja stikov, saj ni ugotovilo bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi jih moralo, da bi to lahko storilo.

8. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi kot pomembno za svojo odločitev ugotovilo: - razdalja med prebivališčem predlagatelja na P. in obeh otrok v B. je okoli 110 km, kar predstavlja približno eno uro in 40 minut vožnje v eno stran, bencin za to pot stane pa približno 25 EUR; - vlakovne povezave med B. in P. niso dobre, tudi do Z. se iz B. izgubi precej časa, več, kot pa ga predlagatelj porabi z avtom; - nasprotna udeleženka nima niti vozniškega dovoljenja niti osebnega avtomobila; - premoženjske razmere nasprotne udeleženke so slabe, le občasno opravlja pogodbeno zaposlitev, celotno breme preživljanja obeh otrok je na njej, ima pa še enega otroka; - predlagatelj z otroka ne plačuje preživnine, je v brezposeln in v finančnih težavah; - starejši sin igra košarko, med vikendi ima pogosto tekmovanja; stiki se zaradi vsega navedenega ne izvajajo redno.

9. Na tej podlagi pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni razlogov za spreminjanje dogovora, ki je bil dosežen s sodno poravnavo in se je nanašal tudi na način izvrševanja stikov. Iz dejanskih ugotovitev, pa tudi glede na trditve obeh udeležencev, je očitno, da bistveno spremenjenih okoliščin tudi ni, razen da ima nasprotna udeleženka še enega otroka, kar pa samo po sebi tudi ni okoliščina, ki bi terjala spremembo načina izvrševanja stikov (1).

10. Izvajanje stikov med otroki in staršem, ki ne živi z njimi, po naravi stvari predstavlja za življenje vseh vpletenih določeno obremenitev: časovno, organizacijsko, finančno, čustveno. Ker pa so stiki za otroka koristni (pomembna pa je tudi pravica staršev do stikov), je treba pri odločitvi o stikih najti ustrezno ravnovesje med koristmi in bremeni (2). To ravnovesje je predstavljal dogovor, ki sta ga udeleženca formalizirala v sklenjeni poravnavi. Ni nobenega posebej tehtnega razloga za poseg v tako dogovorjeno ravnovesje, zato naj ostane. Oba starša sta očitno v slabem finančnem položaju, oba tudi neprerekano zatrjujeta, da nimata lastnega prevoza, ob tem pa nasprotna udeleženka niti vozniškega izpita.

11. Razlogi nasprotne udeleženke po presoji pritožbenega sodišča vendarle ne predstavljajo nepremostljivih ovir za takšno (že dogovorjeno) izvedbo stikov. Vlakovne povezave do Zidanega mosta so očitno enako (ne)ugodne kot v času poravnave. Ni odveč poudariti, da je nasprotna udeleženka sama obrazložila, da je stike, kot so dogovorjeni, prenehala izvajati, ko je začela spričo nove nosečnosti prejemati žalitve predlagatelja. Seveda žalitve niso dopustne, a to pa ni razlog, da odkloni sodelovanje glede izvajanja dogovorjenih osebnih stikov. Tudi neplačevanje preživnine, kar je sicer dolžnost staršev, ne sme neposredno vplivati na način izvrševanja stikov. Gre za ločeni vprašanji, čeravno ima tudi izvajanje stikov finančne učinke, še zlasti če gre za daljše razdalje. Mnenje Centra za socialno delo, na katerega se tudi sklicuje sodišče prve stopnje, tu tudi ne more imeti posebne teže. Zaradi otrokovih koristi se je dolžna nasprotna udeleženka potruditi in tudi ona storiti vse, da omogoči otrokoma, da vsak drugi vikend preživita z očetom, kot je to že dogovorjeno.

12. Razumljivo je, da je treba do določene mere upoštevati tudi otrokove želje po obšolskih dejavnosti (šport; košarka). A to ne more iti vedno oziroma avtomatično na rovaš stikov z očetom (3). Prvostopenjsko sodišče je lepo zapisalo, da se morata oba starša potruditi za korektno izvajanje dogovora in tudi za čim bolj kvalitetne stike med otrokoma in očetom. Čim bolje morata tudi uskladiti nepredvidene situacije, ki jih prinaša življenje ter čim bolje sodelovati pri izvedbi stikov ter njihovemu načrtovanju, v to komunikacijo pa čim bolje vključiti zlasti starejšega sina.

13. Razlogov za posega v obstoječo poravnavo v smeri olajševanja bremen nasprotne udeleženke slednja torej ni izkazala. Vendar pa tudi predlagatelj ni izkazal spremenjenih razmer, ki bi lahko narekovale večjo obremenitev nasprotne udeleženka, in sicer na način, da bi otroka v eno smer (na P.) iz B. pripeljala ona. Res bi to predstavljalo enakomerno porazdelitev bremen, a ta ni bila dogovorjena že od začetka. Razlogi za neenakomerno porazdelitev tega bremena so torej očitno obstajali in predlagatelj ne pojasni zadovoljivo, zakaj jih ni več. Ker torej spremenjenih razmer, ki bi zaradi koristi otrok terjale spremembo dogovorjenega načina izvrševanja stikov, predlagatelj ni izkazal, njegova pritožba ni v celoti utemeljena.

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi zgoraj navedenega pritožbi predlagatelja delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za spremembo dogovorjenih stikov, potrdilo pa je zavrnitev predlagateljevega predloga (2. in 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku).

(1) Sodišče izda na zahtevo bivšega zakonca [oziroma izvenzakonskega partnerja, op. sodišča] ali organa, pristojnega za socialne zadeve, novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka (4. odst. 421. čl. Zakona o pravdnem postopku).

(2) Prim. tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 2130/2011. (3) Prim. tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 111/2012.