Jedro

Začasni mejni nadzor je bil v relevantnem obdobju uveden in podaljšan na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, in sicer z Odlokom Vlade RS. Iz navedenega razloga ni mogoče ugotoviti, da so zbrani dokazi prima facie nedovoljeni. V vseh tistih primerih, ko bi presoja potencialne nezakonitosti dokazov narekovala ugotavljanje drugih dejstev ali okoliščin, ne more iti za prima facie nedovoljene dokaze. Ker se vložnik v okviru očitka o nedovoljeno pridobljenih dokazih smiselno zavzema za presojo (ne)zakonitosti podzakonskega predpisa (Odloka Vlade RS), glede na navedeno v okviru te faze postopka, ko Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora, tega ne more doseči.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Dežurna preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Kpd 57847/2024 z dne 11. 8. 2024 zoper obdolženca A. A. odredila pripor po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Krškem je s sklepom I Ks 57847/2024 z dne 16. 8. 2024 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2.Zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vlaga obdolženčev zagovornik brez izrecne navedbe razlogov. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3.Vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo in predlagala njeno zavrnitev. Navedla je, da iz kazenskopravnega očitka izhaja, da izvršeno dejanje predstavlja kaznivo dejanje, medtem ko v delu, ko navaja, da prestop slovenske meje obdolžencu ni dokazan, vložnik nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Glede nezakonitosti vzpostavitve notranjega mejnega nadzora izpostavlja odločbe Vrhovnega sodišča, s katerimi je slednje vložniku na kritiko o nezakonito pridobljenih dokazih iz teh razlogov že odgovorilo.

4.Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan v izjavo obdolžencu in njegovemu zagovorniku, ki se o njem nista izjavila.

B.

5.Vložnikov primarni očitek je v tem, da obdolženec prevoza oseb brez ustreznih dovoljenj ni opravil po ozemlju Republike Slovenije, temveč zgolj na ozemlju Republike Hrvaške, saj slovenske meje sploh ni prestopil, kar po njegovi oceni izhaja tudi iz dokazov v spisu. Takšno ravnanje, zatrjuje, v Republiki Sloveniji ni kriminalizirano in se pri tem smiselno zavzema, da gre kvečjemu zgolj za poskus očitanega kaznivega dejanja.

6.Glede na vložnikove navedbe najprej velja poudariti, da iz opisa kaznivega dejanja na tej točki postopka izhajajo vse tiste odločilne okoliščine, na podlagi katerih je mogoče na ravni utemeljenega suma skleniti, da je obdolženec izvršil očitano mu kaznivo dejanje, medtem ko je končna pravna kvalifikacija prepuščena sodečemu senatu, ki odloča o utemeljenosti obtožbe. Nadalje velja pojasniti, da v fazi postopka odreditve pripora Vrhovno sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov v smislu 355. člena ZKP. Razjasnitev okoliščin konkretnega primera bo lahko predmet postopka na glavni obravnavi. Takrat se bodo namreč lahko razjasnila vsa relevantna dejstva in okoliščine, povezane s spravljanjem oseb čez mejo - ali je obdolženec prešel državno mejo ali ne - ter bo sodišče lahko njegovo ravnanje tudi pravilno pravno ovrednotilo. Na tej točki postopka pa zbrani dokazi v spisu; zlasti uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja s fotografijami, uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja, zapisnik o zasegu predmetov, zapisnik o ogledu osebnega avtomobila in listine, album fotografij in zapisnik o zaslišanju priče B. B., zadoščajo za sklep, da je utemeljen sum, da je obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, podan. Z nasprotnimi navedbami vložnik zato ne more uspeti oziroma nedopustno posega v sfero dejanskega (drugi odstavek 420. člena ZKP). Očitek o nesorazmernosti ukrepa pa je ostal povsem na splošni ravni, zato se Vrhovno sodišče do njega niti ne more ustrezno opredeliti.

7.Neutemeljene so tudi nadaljnje trditve vložnika, da je uveden začasni mejni nadzor na notranji schengenski meji na območju Obrežja nezakonit. Meni, da je v posledici tega nezakonita tudi mejna kontrola, v okviru katere je bil obdolženec ustavljen, in da so na tej podlagi zbrani dokazi nedovoljeni.

8.Kot se je pravilno opredelilo že pritožbeno sodišče je bil začasni mejni nadzor v relevantnem obdobju uveden in podaljšan na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah, in sicer z Odlokom Vlade RS. Iz navedenega razloga ni mogoč sklep, da so zbrani dokazi prima facie nedovoljeni. V sodni praksi je namreč ustaljeno stališče, da je lahko izpodbijanje pravnomočnega sklepa o odreditvi ali podaljšanju pripora iz razloga po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP izjemoma uspešno samo takrat, ko gre za očitno, na prvi pogled (prima facie) nedovoljen dokaz, brez katerega eden izmed pogojev za pripor ne bi bil podan. Vrhovna državna tožilka nadalje pravilno izpostavlja, da v vseh tistih primerih, ko bi presoja potencialne nezakonitosti dokazov narekovala ugotavljanje drugih dejstev ali okoliščin, ne more iti za prima facie nedovoljene dokaze. Ker se vložnik v okviru očitka o nedovoljeno pridobljenih dokazih smiselno zavzema za presojo (ne)zakonitosti podzakonskega predpisa (Odloka Vlade RS), glede na navedeno v okviru te faze postopka, ko Vrhovno sodišče presoja zakonitost izpodbijanega pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora, tega ne more doseči. Posledično v tej fazi postopka kršitve določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče ugotoviti.

C.

9.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, delno pa je vložena zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je po prvem odstavku 425. člena ZKP zavrnilo.

10.Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o odreditev pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 18. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

-------------------------------

1.Primeroma glej sodbo Vrhovnega sodišča XI Ips 35837/2017 z dne 26. 10. 2017.

2.Primeroma glej odločbe Vrhovnega sodišča XI Ips 9731/2020 z dne 26. 3. 2020, XI Ips 3780/2016-170 z dne 10. 3. 2016, XI Ips 11445/2014-131 z dne 23. 4. 2014, XI Ips 65359/2012 z dne 18. 1. 2013.

3.Odlok o uvedbi začasnega ponovnega nadzora na notranjih mejah Republike Slovenije z Republiko Hrvaško in Madžarsko, Uradni list RS, št. 53/24 z dne 19. 6. 2024; ponovni začasni notranji nadzor je bil s tem odlokom uveden z dnem 22. 6. 2024 in je trajal do vključno 21. 12. 2024.

4.Primeroma glej odločbe Vrhovnega sodišča I Ips 21/2004 z dne 12. 2. 2004, I Ips 185/2006 z dne 1. 6. 2006, VSRS XI Ips 26171/2015-514 z dne 17. 3. 2016, XI Ips 12034/2018 z dne 19. 4. 2018, XI Ips 89124/2023 z dne 26. 2. 2024.

5.Tako primeroma sodba Vrhovnega sodišča XI Ips 89124/2023 z dne 26. 2. 2024.

6.O tem se je Vrhovno sodišče izreklo že s sodbo XI Ips 23279/2024 z dne 28. 8. 2024.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravilnik o izvajanju Uredbe (ES) o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (2007) - člen 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.