Jedro

Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se d e l n o u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje v prostoreku pod tč. 1 in v odločbi o stroških kazenskega postopka s p r e m e n i tako, da je obdolženi P. B. kriv ker je napravil krivi listini z namenom, da bi se ti uporabili kot pravi s tem, da je neugotovljenega dne meseca avgusta 1995 v imenu podjetja B., d.o.o., s sedežem Š. b. ... v M. izpolnil naročilnico št. 17 z datumom 9. 8. 1995, vanjo vpisal, da se kupuje blago po izbiri za leto 1995, naročilnico opremil s podpisom "P." in neveljavnim žigom podjetja B. d.o.o., naročilnici priložil tudi izjavo na podlagi 2. točke I. odstavka VI. člena Zakona o prometnem davku, da se kupuje reprodukcijski material in tudi izjavo opremil z neveljavnim žigom podjetja B., d.o.o., ter jo podpisal s priimkom "P.", listini pa sta bili uporabljeni kot pravi dne 9. 8. 1995 v podjetju B. o. v C.. S tem je storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odstavku 256. člena KZ. Po 51. členu KZ se obdolženemu P. B. izreče p o g o j n a o b s o d b a ,v kateri se po I. odstavku 256. člena KZ določi kazen: 4 (štiri) mesece zapora, ki pa ne bo izrečena, če obdolženi P. B. v preizkusni dobi 2 (dveh) let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Po I. odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku je dolžan obdolženi P. B. povrniti stroške kazenskega postopka v znesku 72.503,00 SIT in plačati povprečnino v znesku 70.000,00 SIT. V ostalem se pritožba okrožnega državnega tožilca z a v r n e kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi oproščen obtožbe zaradi kaznivih dejanj ponarejanja listin po I.odstavku 256. člena KZ in goljufije po I. odstavku 217. člena KZ. Zato so stroški kazenskega postopka v nedoločnem znesku ter obdolženčevi in zagovornikovi stroški obremenili proračun. Oškodovano podjetje B. o. C. je bilo s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoteno na pravdo. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je delno utemeljena. Tudi sodišče druge stopnje meni, da je dejansko stanje glede kaznivega dejanja ponarejanja listin po I.odstavku 217.člena KZ zmotno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je zmotno razlagalo izvedensko mnenje izvedenke grafologinje prof. A. S., da so primeri enakih pisav dveh različnih oseb zelo redki. Na ta del tega mnenja je tudi oprlo oprostilno sodbo glede tega kaznivega dejanja. Ker je ista izvedenka tako v pisnem mnenju, kakor tudi v izpovedbi na glavni obravnavi vztrajala pri ugotovitvi, da je obe listini napisal in podpisal z lažnim priimkom obdolženi, je tako obtožba glede tega kaznivega dejanja v celoti dokazana. Na obeh listinah sta poleg lažnega podpisa (zaslišana priča M. P. je potrdil, da niti z obdolženim niti z njegovo gospodarsko družbo nikoli ni imel prav nobenega stika) odtisnjena še lažna žiga obdolženčeve gospodarske družbe, ki je imela po podatkih registrskih listov že leta 1993 sedež na Ptuju, Potrčeva 5. Zato drži očitek iz obtožbe, da je žig iste gospodarske družbe na obeh listinah, na katerem je naveden sedež družbe v M., Š. ..., neveljaven. Sodišče druge stopnje opozarja, da je imel obdolženi kot ustanovitelj te gospodarske družbe na razpolago vse listine te družbe, vključno z žigom in jih je tako mogel tudi on uporabiti pri sestavi obeh lažnih listin. Zato tudi ne drži dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da so bili vsi podatki, vključno z listinami in žigi obdolženčeve gospodarske družbe dostopni neznancu, ki bi imel celo po naključju enako pisavo kakor obdolženi. Sklicevanje v zagovoru na možnega storilca A. B., na katerega se je v izpovedbi izrecno skliceval kot priča zaslišani solastnik gospodarske družbe D. M., ob trdni grafološki ekspertizi pomeni tako le neuspeli poskus izpodbiti obtožbo glede ponareditve teh dveh listin. Sodišče prve stopnje je sicer poskušalo zaslišati kot pričo A. B., kar pa ni uspelo. Ne glede na to pa izvedeni dokaz - pisno mnenje in zaslišanje izvedenke prof. A. S. zadostuje za ugotovitev, da je prav obdolženi napravil obe krivi listini. Namen uporabe je dokazan s tem, da sta bili dne 9. 8. 1995 tudi uporabljeni. Obdolženi je ravnal naklepno, na kar napotujeta tako lažni podpis, kakor tudi neveljavni žig gospodarske družbe. Vedel je tudi, da bosta uporabljeni pri nakupu v celjskem podjetju in da nakupljeno blago s strani gospodarske družbe ne bo plačano. Tako meni sodišče druge stopnje, da je obdolženi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin po I. odst. 256. člena KZ. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora od 15 dni do dveh let. Sodišče prve stopnje je glede na dosedanjo nekaznovanost in časovno odmaknjenost izreklo pogojno obsodbo. Pri odmeri kazni zapora v njenem okviru pa je upoštevalo kot obteževalno premoženjski motiv za storitev tega kaznivega dejanja, ki je dokazan v znesku 339.444,00 SIT. Zato je določena tudi dveletna preizkusna doba. Izrek o stroških je posledica obsodilne sodbe. V izreku te sodbe navedeni znesek pomeni potne stroške za pričo M. P., ki je bil zaslišan zaradi tega kaznivega dejanja, in stroške za izvedenko prof. A. S. v znesku 71.163,00 SIT (potni stroški, nagrada za izdelano pisno in ustno mnenje). Povprečnina je odmerjena glede na zapletenost zadeve (opravljena preiskovalna dejanja, potreba po sodelovanju izvedenke) trajanje kazenskega postopka na prvi stopnji in glede na obdolženčeve premoženjske razmere (mesečna plača 80.000,00 SIT, lastno stanovanje). Zaključno je pripomniti, da je bil obdolženi obtožen, da je obe krivi listini tudi uporabil, kar ni dokazano. Zato je sodišče druge stopnje ta očitek iz obtožbe izpustilo iz krivdoreka te sodbe. Pritožnik je sicer predlagal razveljavitev tudi tega dela izpodbijane sodbe, vendar je sodišče druge stopnje v skladu s pooblastilom iz V. odstavka 392. člena Zakona o kazenskem postopku ob drugačni presoji dejstva iz izvedenskega mnenja o enakosti pisav dveh različnih ljudi spremenilo izpodbijano sodbo v tem delu v obsodilno, ker ponovitev tega dokaza ni bila potrebna. Pritožba okrožnega državnega tožilca zoper prostorek pod točko 2 ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje glede tega dela obtožbe je pravilna. Sledeč pričam - delavcem v prodajalni oškodovanega podjetja, da obdolženi ni tisti, ki je s ponarejinima listinama dne 9. 8. 1995 opravil nakup, in mnenju izvedenke prof. A. S., da na dobavnici s tega dne ni obdolženčev podpis, tudi sodišče druge stopnje meni, da storitev tega kaznivega dejanja obdolžencu ni dokazana. Obtožbe v tem delu ne bi bilo mogoče dokazati tudi z nezaslišanima pričama A. B. in B. K., ki pač ne bi mogla izpodbiti izpovedb delavcev v poslovalnici oškodovanega podjetja, da obdolženi tega dne v poslovalnici sploh ni bil. Z zaslišanjem prve priče, ki ga je sodišče prve stopnje poskušalo povabiti na glavno obravnavo, bi se morda v skladu s pritožbeno navedbo odpravil dvom, kdo je storil to kaznivo dejanje (sam A. B. ali kdo drugi), nikakor pa se ne bi potrdila obtožba, da je storilec prav obdolženi. Zato tudi predlagana razveljavitev izpodbijane sodbe v tem delu ne bi z ničemer prispeval k pravilni ali drugačni ugotovitvi dejanskega stanja glede tega kaznivega dejanja. Iz teh razlogov sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi okrožnega državnega tožilca ni sledilo. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene kršitve, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Pouk o pravici do pritožbe: Zoper obsodilni del te sodbe je dovoljena pritožba v roku 8 dni po prejemu njenega pisnega odpravka. Pritožba se vloži pisno v dveh izvodih pri Okrajnem sodišču v Celju, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. Če se pošlje pritožba priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto kot dan izročitve sodišču. Zoper odločitev o zavrnitvi pritožbe okrožnega državnega tožilca pritožba ni dovoljena!