Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-163/97

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Up-163/97

2.7.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe E. G., ki ga zastopa E. D., odvetnik iz P. na seji senata dne 2. julija 1997

s k l e n i l o:

Ustavni pritožbi E. G. zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 211/97 z dne 20.5.1997 v zvezi s sklepom št. Kpr 46/97 z dne 12.5.1997 in zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 172/97 z dne 30.5.1997 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 217/97 z dne 23.5.1997 se ne sprejmeta v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik je dne 22.5.1997 vložil po svojem pooblaščencu odvetniku Ervinu Dokiču ustavno pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 211/97 z dne 20.5.1997, s katerim je izvenobravnavni senat zavrnil pritožbo zoper sklep preiskovalnega sodnika št. Kpr 46/97 z dne 12.5.1997, da se predlogu pritožnikovega zagovornika za odpravo pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki drugega odstavka 201. člena ZKP ne ugodi.

2.Uveljavlja kršitev ustavne pravice do varstva svobode gibanja in osebne svobode v povezavi s kršitvijo načela zakonitosti. To pa zato, ker meni, da po 16.5.1997, ko je potekel rok za odpravo neustavnosti določbe 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-18/93 z dne 11.4.1996 (OdlUS V, 40), ni več zakonske podlage za odreditev ali trajanje pripora na podlagi citirane zakonske določbe. S tem pa po navedbah pritožnika tudi ustavni pogoji za pripor niso podani, saj Ustava ne dopušča odrejanja pripora neposredno na podlagi Ustave, temveč samo na podlagi zakona.

3.Predlaga sprejem ustavne pritožbe in razveljavitev napadenega sklepa ter takojšnje zadržanje izvrševanja odrejenega pripora.

4.Vsebinsko enake navedbe in predloge vsebuje tudi ustavna pritožba, ki jo je pritožnik vložil po svojem pooblaščencu dne 3.6.1997 - tokrat zoper sklep Višjega sodišča, s katerim je bila (v istem kazenskem postopku) zavrnjena pritožba pritožnikovega zagovornika zoper sklep senata o podaljšanju pripora.

5.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa senata Okrožnega sodišča je razvidno, da je senat predlog zagovornika za odpravo pripora zavrnil iz formalnih in iz vsebinskih razlogov. Na prvem mestu zato, ker je bil izpodbijani sklep preiskovalnega sodnika izdan dne 12.5.1997 in torej še pred potekom roka, ki ga omenja zagovornik. Kolikor je ob odločanju senata ta rok že potekel, pa se senat sklicuje na sklep Ustavnega sodišča z dne 21.4.1997, po katerem naj bi bila odreditev pripora, ki je v skladu z zahtevami 20. člena Ustave, skladna tudi z zakonom. Sicer pa senat še ugotavlja, da je preiskovalni sodnik v sklepu obrazložil vse okoliščine, ki so pomembne za odreditev pripora iz ponovitvene nevarnosti: gre za pritožnikovo trdovratnost pri izvrševanju kaznivih dejanj in ogrožanje varnosti ljudi z izvršitvijo kaznivega dejanja v zvezi z mamili, ki spada v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje.

6.Tudi Višje sodišče je glede vprašanja zakonitosti in z zakonitostjo povezanim vprašanjem ustavnosti izpodbijanega sklepa o priporu na stališču, da je sodišče pri podaljšanju pripora pritožniku iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ravnalo skladno z Ustavo. V obrazložitvi sklepa ugotavlja na prvem mestu, da sporne določbe ZKP kljub poteku roka za njihovo uskladitev z Ustavo niso prenehale veljati, sicer pa se strinja tudi z vsebinskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje o tem, da je pri pritožniku priporni razlog ponovitvene nevarnosti podan.

B.

7.Senat Ustavnega sodišča je na seji dne 2.7.1997 sklenil, da se obravnavanje obeh ustavnih pritožb in odločanje o njih združi v enoten postopek in izda ena odločitev v zadevi.

8.Pritožnikove navedbe, da je s potekom roka, ki ga je Ustavno sodišče z zgoraj citirano odločbo v zadevi št. U-I-18/93 določilo Državnemu zboru za odpravo ugotovljenega neskladja z Ustavo, prenehala obstajati zakonska podlaga za odreditev oziroma podaljšanje pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, niso točne. Pritrditi je treba stališču Višjega sodišča, da določba 3. točke drugega odstavka 201. člena ZKP še vedno velja. Po določbi prvega odstavka 162. člena Ustave postopek pred Ustavnim sodiščem določa zakon. Ta zakon je Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), ki v določbi 43. člena ureja razveljavitveno odločbo. Če z njo Ustavno sodišče razveljavi zakonsko določbo, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Ta rok po določbi prvega odstavka 161. člena Ustave ne sme biti daljši kot eno leto. V določbi 48. člena pa ZUstS ureja tako imenovano ugotovitveno odločbo. To lahko Ustavno sodišče izda, če oceni, da je zakon protiustaven 1) zato, ker določenega vprašanja ne ureja ali 2) ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve. Po določbi drugega odstavka tega člena Ustavno sodišče zakonodajalcu določi rok, v katerem mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti. Pri ugotovitveni odločbi določba sama ne preneha veljati niti ob njeni izdaji oziroma objavi, prav tako pa tudi ne ob brezuspešnem poteku roka za njeno uskladitev. Za prenehanje njene veljavnosti bi bil potreben ali zakonodajalčev poseg ali razveljavitev s strani Ustavnega sodišča. Za 3. točko drugega odstavka 201. člena ZKP (62. točka obrazložitve citirane odločbe) in za določbe ZKP, ki urejajo postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora (75. točka obrazložitve citirane odločbe), je Ustavno sodišče ugotovilo protiustavnost določb, ni pa jih razveljavilo.

9.Glede na navedeno je treba ugotoviti, da zgolj zaradi poteka roka, v katerem zakonodajalec ni izpolnil obveznosti uskladitve, z izpodbijanimi sklepi ni bila kršena pritožnikova pravica do osebne svobode. Odrejeni pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti je zakonit in v skladu z Ustavo, kolikor so sodišča pri odločanju uporabila zakonske in ustavne določbe v skladu z merili, ki so opredeljena v zgoraj citirani odločbi Ustavnega sodišča, kakor tudi v številnih odločbah in sklepih Ustavnega sodišča, s katerimi je odločalo o ustavnih pritožbah v zvezi s pripori.

10.Pritožnik z ustavno pritožbo vsebinskim razlogom sodišča za odreditev pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti ne oporeka, zato se Ustavno sodišče v njihovo presojo ni spuščalo. Kolikor zatrjuje nezakonitost in posledično tudi neustavnost izpodbijanega sklepa zgolj zaradi poteka roka za uskladitev ZKP z Ustavo, pa so njegove navedbe iz že navedenih razlogov očitno neutemeljene. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

11.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia